Pak Olaj: "Turistični boni rešitev v krizi - danes razmere drugačne"

Slovenski turizem je leto 2025 sklenil z rekordnimi številkami – približno sedmimi milijoni prihodov in 17,9 milijona prenočitev turistov –, a prav uspeh odpira vprašanje, kje je meja nadaljnje rasti in kako jo upravljati, da ne bo na račun kakovosti življenja prebivalcev in izkušnje gostov.

Slovenska turistična organizacija (STO) zato v leto 2026 vstopa z jasnim poudarkom na razpršitvi obiska iz glavne sezone, višji dodani vrednosti in bolj podatkovno vodenem upravljanju destinacij, pri čemer pomembno vlogo dobivajo nova orodja – od Nacionalnega informacijskega središča za turizem do rešitev z umetno inteligenco.

Globalna digitalna kampanja je lani dosegla okoli dve milijardi prikazov oglasov in 16 milijonov klikov, del pozornosti pa STO gradi tudi s športniki, ki so na njenih kanalih ustvarili približno 15 milijonov ogledov. O proračunu za promocijo, omejitvi kratkoročnega oddajanja in o tem, ali se lahko vrnejo turistični boni, smo se pogovarjali z direktorico STO Majo Pak Olaj.

 

Kakšen bo skupni proračun STO za promocijo in aktivnosti v letu 2026 ter kako se bo primerjal z letom 2025?

Letos nadaljujemo z istim tempom naprej, proračun znaša 19 milijonov evrov sredstev, od tega 60 odstotkov za trženjsko komuniciranje, za digitalne kampanje, poslovne dogodke, spodbujanje letalskih povezav in tako naprej. Del sredstev je za turistično trženjsko infrastrukturo, torej za raziskave in analize. Potem pa so še razpisi in pozivi za organizatorje mednarodnih športnih prireditev v Sloveniji in za organizatorje potovanj.

Smiselno definiran imamo tudi portfelj trgov, tako da približno 75 odstotkov sredstev namenjamo za primarne evropske trge, kjer tudi imamo največ prenočitev. Deloma nastopamo tudi na oddaljenih trgih, zato da v času nestabilnosti ohranjamo stike na več trgih.

Katere kanale oglaševanja uporabljate in kakšno je sodelovanje s športniki?

Pogodbe oziroma sistemska sodelovanja imamo z Luko Dončićem, Tadejem Pogačarjem, Primožem Rogličem in Janjo Garnbret. Z njimi skupaj oblikujemo video vsebine in dosegamo odlične rezultate na naših platformah. Priložnostno sodelujemo tudi z drugimi, denimo z Olimpijskim komitejem Slovenije. Poleg športnih sicer zdaj dobivamo tudi kulturne ambasadorje, prihaja serija navdihujočih promocijskih videov. Koreograf Edward Clug nas vodi po Mariboru, pianist Aleksander Gadžijev po Novi Gorici, igralka Iva Krajnc Bagola pa razkriva zgodbe Ptuja.

MGTS

 

Prihajajo zimske olimpijske igre in to v sosednji Italiji – kako jih boste izkoristili? Kako ste finančno pripravljeni?

Izkoriščamo platformo dogodka, pozornost italijanske in drugih javnosti, tam bomo nagovorili organizatorje potovanj in italijanske medije, jih povabili na ogled kakšne tekme in hkrati ob tem predstavili Slovenijo.

Začela je veljati omejitev kratkoročnega oddajanja v nekaterih mestih – ali menite, da bo to vplivalo na ponudbo turističnih kapacitet?

Zakon je začel veljati letos, ukrepi pa bodo udejanjeni šele čez eno leto, torej omejitve oddajanja. Ministrstvo je pri tem usklajevalo različne interese in poskušalo doseči ravnovesje. Tudi z vidika strategije, ki nalaga, da je treba stremeti k višji kakovosti, optimizaciji strukture nastanitvenih kapacitet, pa tudi povečevanja deleža hotelskih zmogljivosti. Interesi so različni, ključ je v ravnovesju.

Slovenija naj bi imela še prostora za rast – bo dovolj nastanitev za vse?

Kar nekaj nastanitev je nastalo na novo, še vedno nastajajo in nekaj odprtij bo letos in prihodnje leto, zato verjamem, da jih bo dovolj. V Sloveniji je še prostor za zmerno rast, strategija je še v veljavi dve leti, zato pa uvajamo ogromno orodij, da bomo lažje načrtovali turistične tokove.

Nekateri spet omenjajo turistične bone – bi ti bili danes smiselni za lokalni turizem?

Bone smo imeli v času največje krize, ki je prizadela Slovenijo. Takrat so se izkazali kot dobra rešitev, zdaj pa so časi drugačni.