Podjetnici, ki sta ozelenili slovenske pisarne

Prvo zaprtje med pandemijo covida 19 je spremenilo življenja številnih. Med njimi sta bili tudi dolgoletni prijateljici Tilyen Mucik in Tjaša Jarc, ki sta v tem času ustanovili spletno trgovino s tropskimi rastlinami, imenovano Džungla.

Tjašo, ki si je med zaprtjem želela ozeleniti dom, je razjezilo, da se je po rastline morala odpraviti v fizične trgovine. Tilyen, po poklicu poslovna fotografinja, pa je bila prva, ki ji je predstavila poslovno idejo.

"Ko sva začeli z Džunglo, še ni bilo močne konkurence na tem področju. Bili smo prvi resni igralec na trgu, na drugi strani pa je bil trg že zrel," o začetkih Džungle pove Tjaša. "Ljudje so veliko naročali iz tujine, kar je bila v času zaprtja fizičnih trgovin dobra priložnost."

Koncept podjetja, ki sta si ga prijateljici zastavili, je bil izvedljiv z nizkimi investicijskimi sredstvi, končni produkt pa je bil mešanica fizičnega in digitalnega.

Džungla

 

Kako je Džungla postala vodilna spletna trgovina s tropskimi rastlinami pri nas?

Tilyen: Džunglo sva ustanovili v pravem trenutku ob dobrih pogojih. Prva pošiljka rastlin je prišla v pisarno, kjer je Tjaša prej delala, saj na začetku nisva imeli lastnih prostorov. Prvi osebni prevzemi pri strankah pa so se zgodili iz prtljažnika Tjašinega avta. Kmalu zatem sva našli prvi poslovni prostor, ki je bil kletna etaža zasebne hiše. Začetki Džungle so bili videti zelo startupovsko, pri čemer nama je pomagalo veliko prijateljev. S širitvijo in večjo uveljavljenostjo je prvotni prostor postal premajhen, odkar pa smo na novi lokaciji na Tržaški cesti v Ljubljani, pa je celotna podoba Džungle zrasla.

Tjaša: Lahko rečem, da smo postali pravo podjetje. Začeli sva v garaži, vendar sva ves čas razvijali stvari, kar nama je potem zelo pomagalo pri hitri rasti in prodiranju na trg.

Džunglo sta ustanovili, ko so bili ljudje zaprti med štiri stene in so potrebovali nekaj več življenja doma. Ali ljudje še vedno iščejo načine, kako bi svoj dom opremili z rastlinjem?

Tjaša: Trend opremljanja domov se je obdržal. Vedno več ljudi dela od doma, pandemija pa je imela velik vpliv na naš življenjski slog, saj smo v svoje domove začeli vlagati več. Tudi podjetja vedno več vlagajo v svoje pisarne, saj pri trenutnem stanju na trgu delu želijo obdržati čim več ljudi na svojih delovnih mestih – videz poslovnih prostorov je velik dejavnik pri ohranjanju delavcev.

Trend opremljanja domov in pisarn z rastlinami je še vedno v rasti. Upadlo je zgolj zanimanja za redke rastline, ker je prišlo do njihove množične proizvodnje, ki so zdaj veliko bolj dostopne. Prav tako sva bili prvi, ki sta v Sloveniji ponudili rastline, ki se jih pri nas ni dalo dobiti in jih dale v ponudbo s klasičnimi, kot so monstere in fikusi. To nama je pomagalo, da sva prešli z zelo ozke ciljne skupine kupcev na širšo.

Tilyen: Trend ima malce širšo časovno premico – naše babice so imele veliko rastlin doma, naši starši so jih nato metali proč, naša generacija pa ponovno izkazuje zanimanje zanje. Edini trend, ki je upadel, je zanimanje za redke rastline, ki je v času pandemije mejilo na obsesijo.

Džungla

 

Želi veliko podjetij ozeleniti poslovne prostore?

Tjaša: Že od začetka Džungla je veliko povpraševanj pri podjetjih. Ena prvih pisarn, ki sva jo opremljali, so bili prostori Malih junakov, Hooray Studios. Lani sva zaposlili sodelavko, ki se izključno ukvarja s podjetji, in vložili veliko v promocijo. Podjetjem tudi veliko pomeni, ko vidijo, da se nekdo ukvarja s tem – opremljanje pisarn ne pomeni velikega vložka Morava pa pogosto opominjati podjetja na vzdrževanje rastlin.

Tjaša: Nimamo uradne statistike, vendar opažam, da podjetjem to veliko pomeni, saj se srečujejo s težavo pridobivanja novih kadrov. Na eni strani imamo izredno nizko brezposelnost, na drugi strani pa si ljudje želijo delati od doma, zato potem ta dejavnika motivirata zaposlovalce, da naredijo pisarne čim bolj udobne in prijetne, da se zaposleni želijo tja vračati. Rastlina je stvar, ki zares doda življenje. Lahko imaš lepo oblikovano pisarno, ampak šele, ko daš vanjo rastlino, prostor zaživi.

Tilyen: Prej je obveljalo pravilo, da so bile rastline v podjetjih v lasti zaposlenih, zdaj pa se je uveljavil interes odločevalcev v podjetjih, ki v poslovne prostore vnašajo rastlinje.

Katere rastline bi moral vsak imeti doma?

Tilyen: Zelo priljubljene so variegirane rastline, ki jim je umetno dodan biogen in delajo bele madeže in ploske po listih. S Tjašo nisva ljubiteljici cvetočih rastlin, to sva pa rešili tako, da sva v ponudbo dodali rastline, ki imajo namesto cvetov rdeče in rožnate liste. Rožnata barva je trenutno zelo priljubljena.

V Džungli sva se bolj usmerili h klasikam, k tako imenovanim jugorožam in rastlinam, ki so jih imele naše babice. To so monstere, fikusi, palme in vse, kar je bujno zeleno in tropsko. So poznane in preverjene, ljudje pa vedo, kako zanje skrbeti.

Gospodarstvo se ohlaja. Kako se pripravljata na morebitno recesijo?

Tjaša: Od začetka Džungle se vsakih šest mesecev v gospodarstvu nekaj dogaja. Začeli sva v času pandemije in popolnega zaprtja, nato je popolno odprtje prineslo vnovične spremembe v posel, vmes so bile težave zaradi stroškov oglaševanja in vojna v Ukrajini, ki je spremenila mentaliteto ljudi.

Verjamem v fleksibilnost podjetja. Prednost malega podjetja je, da lahko ohraniš tolikšno mero fleksibilnosti, da se lahko primernejše odzoveš na krizo. Če pride do recesije, ljudje ne bodo kupovali novih stanovanj, bodo pa trenutna stanovanja želeli narediti lepša in kupiti več rastlin. Nekatere stvari je težko napovedati, zato ostajava pri fleksibilnosti in poslušava trg.

Džungla

 

Kako je na Džunglo vplivala energetska draginja?

Tjaša: Zaradi energetske draginje nismo imeli zares veliko dodatnih stroškov razen v fizični trgovini sami. Stroški podjetja so se povečali, ker imamo večje prostore in ker smo zaposlili več ljudi. Največ težav smo imeli z naraščanjem stroškov na strani nizozemskih dobaviteljev in proizvajalcev, ki so varčevali pri ogrevanju, kar je povečalo verjetnost škodljivcev pri rastlinah in je povzročilo, da je kakovost rastlin v teh letih nihala. Vpliv je imelo tudi naraščanje stroškov pakirnega materiala in papirja, kar smo rešili s povečanjem učinkovitosti pakiranja in okrepitvijo ekipe podjetja.

Kako poteka logističen proces in nabava v podjetju? Od kod vse prihajajo vaši dobavitelji?

Tilyen: Dobavitelji so pretežno iz Nizozemske, Danske in Nemčije. Kaktuse in citruse naročujemo iz Italije in Španije, približno 80 odstotkov vseh rastlin pa dobimo iz Nizozemske. Kot zanimivost lahko omenim, da z dobaviteljem, pri katerem sva naredili prvo naročilo Džungle, še danes sodelujeva.

Tjaša: Logistika je na Nizozemskem zelo dobro organizirana. V našem poslu je prednost to, da če nimamo ene rastline, lahko drugo naročimo. Ni tako kot v avtoindustriji, kjer pomanjkanje ključne komponente, kot so čipi, vpliva na celoten proces proizvodnje. Prednost in lepota najinega posla je raznolikost, znotraj katere se lahko igrava in iščeva nove stvari, ki se bodo dobro prodajale.

V preteklosti ste se širili na hrvaški in italijanski trg. Kako sta širitvi potekali?

Tjaša: Hrvaški trg je zelo podoben slovenskemu, zato sva pri vstopu nanj ubrali strategijo 'copy-paste'. Medtem na italijanskem trgu delujemo že dobro leto. Poslovanje funkcionira, vendar pa ni najbolj hvaležen trg. Italija je zelo drugačna, pri vstopu na tamkajšnji trg sva morala odkrivati marsikaj novega, saj tam veljajo drugačna pravila. Letos pa nameravamo vstopiti še na en tuji trg, ki je v relativni soseski, saj moramo upoštevati na dobavne roke.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar