Ivanc, Triglav: Šoki ublaženi, potencialni novi prevzemi

Po prvem valu objav poslovnih rezultatov v letošnjem letu smo se s članom uprave Zavarovalnice Triglav Urošem Ivancem pogovarjali o dogodkih, ki so zaznamovali poslovanje skupine, in načrtih za prihodnost, pa tudi o investicijah in načrtih za širitev, predvsem v regiji Adria. Skupina je lani kljub rasti prihodkov beležila padec čistega dobička, ki je bil nad načrtovanim. 

Po zahtevnem letu, ki sta ga diktirali vojna v Ukrajini in visoka inflacija, je zavarovalnica po njegovih besedah v dobri kondiciji in boljšem položaju kot nekatere konkurenčne zavarovalnice v regiji. Zavarovalniški trg v Sloveniji je, kot je ocenil v pogovoru, bolj ali manj konsolidiran, večje priložnosti za rast s prevzemi pa vidi v regiji, kjer zavarovalnice v povprečju na daljše obdobje ne dosegajo zahtevanih donosov na kapital. 

Zavarovalnico Triglav smo uvrstili na naš seznam stoletnih velikanov regije, ki so preživeli turbulence, objavljen v reviji Bloomberg Businesweek Adria. Kateri dogodki so jo v preteklih več kot 120 letih najpomembneje oblikovali?

Ustanovitev naše daljne predhodnice, ki je bila prva vzajemna zavarovalnica, ustanovljena s slovenskim kapitalom, sega v leto 1900. Na začetku se je ukvarjala s preprostimi zavarovanji, to so bila požarna zavarovanja in zavarovanja zvonov.

Hitreje se je razvijala po prvi svetovni vojni, v času velike inflacije, ko se je začel razvoj življenjskih zavarovanj. Dinamično je bilo tudi obdobje po drugi svetovni vojni, potem pa je bil leta 1976 sprejet zakon o temeljih sistema premoženjskega in osebnega zavarovanja, kar je omogočilo začetek obdobja liberalizacije zavarovalstva brez zavarovalnega nadzora, ki je trajalo do leta 1990. Tistega leta smo se iz vzajemne zavarovalnice preoblikovali v delniško družbo. Kasneje smo izredno hitro rasli in se začeli vračati na področja nekdanje Jugoslavije, kjer smo včasih že poslovali.

Pomembno je tudi leto 2008, ko so naše delnice začele kotirati na Ljubljanski borzi, nato pa smo se nekaj let kasneje uvrstili še v prvo kotacijo, da smo vlagateljem zagotovili transparentno trgovanje. To je prineslo tudi povečanje interne učinkovitosti ob zavedanju, da smo javna družba.

Na poslovanje in predvsem hitrejši razvoj zavarovalnice in njenih produktov so, kot pravite, pomembno vplivale vojne. Lani je vojna v Ukrajini svet čez noč postavila na glavo. Kako se je to odrazilo v poslovanju skupine Triglav?

Z vojnami v finančnem sektorju je podobno kot v ostalih industrijah. Vsak dogodek, ki prinaša večjo negotovost, najprej vpliva prek kapitalskih trgov. Večje negotovosti in tudi geopolitične krize, četudi sploh ne pride do vojn, imajo lahko velike posledice. In tako je bilo tudi lani. Najprej se je to izrazilo v naših naložbah, ker smo velik investitor, to pa so sredstva, ki so namenjena prihodnjemu izplačevanju škod in prihrankov naših strank. Kasneje so takšne disrupcije vplivale tudi na naše poslovanje. A zato imamo toliko kapitala in rezervacij, da take zadeve lahko dobro preživimo.

Ali ste bili lani zaradi večjih nepričakovanih šokov prisiljeni v večje koriščenje rezervacij?

Rezervacije vseskozi oblikujemo in sproščamo, to je naraven cikel. Naša skupina tradicionalno zelo konservativno oblikuje rezervacije; ob šokih, kot sta inflacija ali pandemija, imamo na dolgi rok lahko relativno stabilno poslovanje. Letos uvajamo nove računovodske standarde za zavarovalne pogodbe, ki zahtevajo, da s škodnimi rezervacijami preidemo na najboljšo oceno, kar pomeni, da smo temu ustrezno lani zmanjševali škodne rezervacije. Nam je sproščanje omogočilo ublažitev šokov.

Ampak gotovo imate ocene, koliko je bilo lani zaradi teh šokov več sproščanj rezervacij kot v letih pred tem.

Ocene imamo, a jih nikoli nismo javno razkrivali, saj je odprava rezervacij iz preteklih let zelo naraven proces. Tega nikoli nismo komunicirali, smo pa z nekoliko večjo odpravo rezervacij lani amortizirali vpliv inflacije na poslovanje.

Zavarovalniška panoga je v zadnjem letu zaradi inflacije dvigovala cene storitev. Za koliko ste jih dvignili vi in ali so dvigi primerljivi s konkurenco?

Cenovno politiko redno prilagajamo in jo oblikujemo v skladu z dinamiko razvoja in prevzemanja tveganj ter glede na pričakovane trende gibanja stroškov, ki nastanejo v sklopu sanacije škod v posamezni zavarovalni dejavnosti. Inflacija je samo eden od dogodkov, ki nas je – kot celotno gospodarstvo – ujela nepripravljene. Tako zaradi višine in tudi inflacijskih pričakovanj za naprej, ki so zelo pomembna. A to je le eden od dejavnikov, ki vplivajo na določanje cen. V zadnjih letih se je veliko spreminjala frekvenca škod, imeli smo krizo ponudbe na strani gradbeništva, kar je vplivalo na cene. Tudi zato smo morali nekoliko podražiti premoženjska zavarovanja. Kriza je vplivala na prijavljene škode in tudi na škode, ki so bile prijavljene v preteklosti, pa jih zaradi različnih objektivnih razlogov nismo še izplačali. To so škode, za katere smo police v preteklosti prodali po tedanjih cenah, izplačujejo pa se sedaj ali se bodo v prihodnosti. Učinek je bil najvišji na zavarovalnih storitvah, cene smo morali prilagajati predvsem pri domskih in avtomobilskih zavarovanjih. Se pa ti odstotki precej razlikujejo, zato o splošnih številkah in podražitvah ne moremo govoriti.

Poslovno okolje v zadnjih tednih in mesecih diktirajo tudi dvigi obrestnih mer. Kako to vpliva na poslovanje skupine, kapitalski količnik in prihodno dividendno politiko? Ali se lastnikom obetajo nižje dividende?

Obrestne mere imajo neposreden vpliv na kapitalske trge, naše naložbe pa so večinoma v obveznicah s fiksnim donosom, zato se sedanja vrednost teh naložb manjša. Vrednost naložb je padla za kar nekaj odstotkov in posledično tudi naš kapital. Ročnost naložb skušamo prilagajati ročnosti svojih obveznosti, da se s premikanjem netveganih obrestnih mer naložbe in obveznosti po sedanji vrednosti gibljejo približno enako. Ekonomski kapital skupine se tako ni bistveno spremenil, sta pa nekoliko negativno vplivala odpiranje kreditnih pribitkov in padec vrednosti delniških naložb. Naša kapitalska ustreznost je kljub temu v primerjavi z ostalimi zavarovalniškimi skupinami še vedno visoka in se gibljemo okrog spodnjega roba svoje ciljne kapitalske ustreznosti.

Bloomberg Adria

Pri dividendni politiki smo že lani, ko smo izplačali nekoliko višje dividende od zastavljene politike, napovedali, da se bomo letos vrnili k izhodišču pri izvajanju dividendne politike. Ta ob izplačilu 50-odstotnega deleža dobička preteklega leta upošteva tudi kapitalsko ustreznost in priložnosti za rast. A do predloga dividende s strani uprave in nadzornega sveta je še mesec dni. Ne moremo pa reči, da so obrestne mere vplivale na izvajanje dividendne politike.

Kaj pa investicije v startupe in nekoliko bolj tvegane oblike kapitala? Ali je tudi to del vašega portfelja?

Večina naših naložb je zaradi narave obveznosti v obveznicah, gre tudi za posojila, ki so manj likvidna. To so fiksni donosi. Deloma so tudi nepremičnine, v manjših delih še naložbe, ki so same po sebi bolj tvegane, a govorimo o res nizkih izpostavljenostih. Zaradi obveznosti, ki so v daljši prihodnosti, si s temi naložbami lahko privoščimo večjo kratkoročno volatilnost in zasledujemo višji donos. Občasno zasledujemo tudi naložbe v zasebne in druge alternativne sklade, pogledali smo tudi kakšne startupe, a o konkretnih imenih ne morem govoriti. Ni pa to naša primarna naložbena dejavnost.

Načrtujete izdajo obveznic. Ali vas morda zanimajo zelene obveznice, ki so v tujini že precej priljubljene?

Imamo izdano podrejeno obveznico in v prihodnje bomo v strukturi financiranja razmišljali o takšnih oblikah dolžniških virov. Zaenkrat o navadnih ali zelenih obveznicah nismo razmišljali, ni pa to izključeno.

Ko govoriva o naložbah, ne moreva mimo naložbe v načrtovano zasebno bolnišnico v Ljubljani, ki je pritegnila kar nekaj pozornosti. Ali držijo informacije, da se pri projektu zatika?

Kar se tiče medicinskega centra v Ljubljani, je investitor družba DC Naložbe, ki je del skupine Diagnostičnega centra Bled, kjer smo 50-odstotni lastnik. Izgradnja centra je v fazi načrtovanja s pripravo ustrezne dokumentacije ob upoštevanju pridobivanja potrebnih dovoljenj. Postopek poteka normalno. Družba DC Bled s tem centrom zaokrožuje svoje lokacije, ki jih ima v Ljubljani, saj trenutno posluje na treh lokacijah v najemu. Novi center bo strankam dal boljšo uporabniško izkušnjo s sodobno opremo. Naša navada ni, da komentiramo konkretne naložbe. Ta je prejela precej komentarjev v javnosti, a o tem več ne morem povedati.  

Odmeva tudi napovedana ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Kako pomemben je ta produkt za skupino in kako se pripravljate na to?

Po obsegu je to materialen del naših prihodkov, vpliv na dodano vrednost pa je manjši. Skupina sicer ves čas podpira javni zdravstveni sistem, da je transparenten in učinkovit in omogoča dostop do kakovostnih storitev.

Osredotočiti se moramo na to, da se delež samofinanciranja, tudi javnih storitev, nadomesti s prostovoljnimi zdravstvenimi zavarovanji. S temi nadomeščamo samoplačništvo, a ohranjamo razmerja in omogočamo, da imajo ljudje pravočasen dostop do storitev.

Ali pričakujete nadaljnjo konsolidacijo zavarovalniškega trga?

V Sloveniji se je trg v zadnjih letih skoncentriral. Opažamo pa, da v regiji še obstajajo trgi, na katerih zavarovalnice v povprečju na daljše obdobje ne dosegajo zahtevanih donosov na kapital, tako da bo najbrž naraven proces nadaljnja konsolidacija. Mislimo, da bo do nje prej ali slej prišlo.

Načrtujete torej nove prevzeme?

Tako je. Primarno se osredotočamo na organsko rast. V regiji rastemo nadpovprečno, sploh na ciljnih trgih, kjer smo ocenili, da smo manj zastopani, kot bi si želeli. A hkrati ne skrivamo, da če se bo pojavila priložnost za rast, jo bomo skrbno preučili in tudi izkoristili. 

Za organsko rast skupine bo nujna tudi nadaljnja digitalizacija za vzdrževanje konkurenčnosti. Kako gledate na to, kaj delate na tem področju in ali dohajate konkurente?

Digitalna transformacija je gotovo ena naših strateških usmeritev. Zavarovalniški sektor, tudi globalno, zaostaja pri digitalizaciji, še posebej pri poslovanju s strankami, ki že imajo dobre digitalne izkušnje v drugih panogah. V to področje vlagamo neproporcionalno več kot mogoče v druge dele našega poslovanja, kjer imamo trenutno več od same prodaje. Velik poudarek je na digitalizaciji vseh odnosov, ki jih imamo s strankami, tako prek spleta kot tudi z aplikacijami. Digitaliziramo tudi svoje poslovanje. Tudi tukaj ostaja več priložnosti. Stranke spodbujamo, da pridejo na digitalne kanale. Naslavljamo tudi mlade, ki še niso naše stranke, a je jasno, kateri kanali so jim najbližji.

Večina strank zavarovanja z vašo zavarovalnico kljub temu še vedno najpogosteje sklepa prek zavarovalniških posrednikov. Kako velik je ta delež in ali se že zmanjšuje zaradi digitalizacije?  

Ta delež se zmanjšuje, ampak postopoma. Razvoj na tem področju je počasnejši kot v ostalih panogah. Zavarovalne storitve so nekoliko manj razumljive ljudem, zato se jim zdi, da potrebujejo dodatne informacije z osebnim kontaktom. Po drugi strani je nakup zavarovalnih storitev relativno nepogost, ljudje pa ravnajo v skladu z navadami. Počasi jih skušamo preusmeriti na neposredno sklepanje. Delež prodaje po zastopniški mreži je zelo različen v skupini, odvisno od trga in produkta. Ampak med fizičnimi osebami je še vedno najpogostejši.

Ali je to tudi zaradi tega, ker med potrošniki še vedno velja prepričanje, da na ta način pridejo do več ugodnosti in cenejših zavarovanj?

Odvisno od strank, bolj je to neka "fama", ki se je ustvarila skozi leta. Res je, da se ponujajo določeni popusti, ampak v zadnjih letih skušamo narediti sistem transparenten prek sistema Triglav komplet, v katerem stranke nagrajujemo tako za zvestobo kot tudi za obseg sklenjenih storitev.

Prilagajanje poslovnega modela bo najbrž v prihodnje nujno tudi zaradi podnebnih sprememb in pogostejših škodnih dogodkov.

Temu se aktivno prilagajamo, saj so podnebne spremembe dejstvo. Opažamo, da imajo stranke zaradi podnebnih sprememb več potreb, kot so jih imele prej, sploh pri zelo elementarnih nesrečah, kot so suše, požari, poplave. Temu prilagajamo naše storitve. Uvedli smo nekatere nove storitve, aktivni smo tudi na preventivnem delu. Imamo celo paleto storitev, ki se osredotočajo na trajnostno mobilnost, in sodelujemo s podjetji, ki pridobivajo energijo iz obnovljivih virov z vidika pomoči pri obvladovanju tveganj.

Kako pa sta na povpraševanje po zavarovanjih vplivala potres na Hrvaškem in nedavni v Turčiji? Ali se ljudje zaradi strahu pogosteje odločajo za ta tip zavarovanja?

Opažamo, da takoj po potresih povpraševanje po zavarovalni kritjih naraste, a le začasno; ko začne bledeti spomin na potres in njegove posledice, začne padati tudi povpraševanje. Slovenija je glede na regijo relativno visoko, kljub temu pa približno tretjina oseb nima zavarovanih objektov proti nobeni od elementarnih nevarnosti. Pri tistih, ki imajo zavarovane objekte, pa jih ima le malo sklenjeno zavarovanje za potres. 

Kako potresi vplivajo na oceno tveganja. Ali ste kakor koli prilagodili modele izračunavanja?

Potresi so vseeno nekoliko drugačen dejavnik od podnebnih sprememb. Težko rečemo, da so pogostejši ali redkejši. Vsekakor pa imajo zelo velike posledice, če se zgodijo, zato mi to nevarnost pozavarujemo oziroma delimo to tveganje z globalno industrijo in na ta način obvladujemo tveganja. Potresni modeli temeljijo na zelo dolgoročnih podatkih, ki se sproti prilagajajo, ampak se bistveno ne spreminjajo.

Pri svojem delu se srečujete tudi s poskusi zavarovalniških goljufij. Pred leti je zelo odmeval primer odrezane roke. Ali imate kakšne ocene, koliko je takšnih primerov?

Na to smo zelo pozorni. Po eni strani zaradi zmanjševanja finančnih posledic na poslovanje, pa tudi pozitivnega signala večini korektnih strank, da je naša institucija trdna in da se zavedajo, da se zastonjkarstva ne tolerira, temveč nagrajuje pošteno poslovanje. V zadnjih dveh letih smo imeli v skupini okrog 1.800 ugotovljenih sumov – in dobra polovica teh sumov je bila potrjena. Svetovno združenje, ki to spremlja, ugotavlja, da ima od osem do deset vseh škod znake goljufij; na zavarovalnem trgu v Sloveniji je naša statistika podobna.

Ali je teh primerov kaj več v času finančnih kriz?

Zaenkrat naši podatki ne kažejo, da bi obstajala statistično značilna povezava med finančnimi krizami in goljufijami. Laično bi si mislili, da je tega več, ko so ljudje v krizi, ampak naši podatki tega ne potrjujejo.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar