.webp){kind=icon}
Mednarodna agencija za energijo (IEA) je znižala ocene svetovne rasti povpraševanja po nafti, saj so na eni strani koronavirusni ukrepi zmanjšali gospodarsko dejavnost na Kitajskem, ki je druga največja svetovna porabnica. Na drugi strani poraba nafte narašča v Evropi za proizvodnjo električne energije in zaradi menjave plina z oljem.
Svetovna poraba nafte se bo letos povečala za dva milijona sodčkov na dan, na povprečno 99,7 milijona sodčkov na dan, je v zadnjem poročilu zapisala pariška agencija. Povpraševanje naj se povečalo tudi leta 2023. Kljub temu je to sto tisoč sodčkov na dan manj, kot je agencija napovedala prejšnji mesec.
Ponudba nafte je bila najvišja julija, ko so prenehali z vzdrževanjem naftnih črpališč v Severnem morju, Kanadi in Kazahstanu. Takrat je dosegla 100,5 milijona sodčkov na dan. Države članice zavezništva OPEC+ so skupno proizvodnjo nafte povečale za 530 tisoč sodčkov na dan, medtem ko so države zunaj OPEC+ proizvodnjo povečale za 870 tisoč sodčkov na dan. Svetovna ponudba nafte naj bi se do konca leta povečala še za milijon sodčkov na dan.
Kitajska – motor rasti svetovnega povpraševanja po nafti zadnjih dveh desetletij – bo letos doživela krčenje povpraševanja, in sicer po oceni IEA v višini 420 tisoč sodčkov na dan, kar je veliko večji upad, kot so napovedovali prejšnji mesec. Delno jo bodo nadomestile druge države, ki so povečale proizvodnjo električne energije. To bo porabo povečalo za približno 700 tisoč sodčkov na dan v četrtem četrtletju in prav tako v začetku leta 2023.
Terminske pogodbe za nafto so v zadnjih treh mesecih upadle za skoraj četrtino. Za 159-litrski sodček zahodnoteksaške nafte (WTI) z oktobrskim dobavnim rokom je treba odšteti 87 dolarjev. Za sod severnomorske nafte brent z dobavo v novembru pa treba plačati 92 dolarjev.
Na septembrskem srečanju se je OPEC+ odločil za simbolično zmanjšanje proizvodnje v višini sto tisoč sodčkov na dan. To je prvo krčenje proizvodnje v več kot letu dni. Na ta način želijo stabilizirati svetovne naftne trge, potem ko so cene zaradi negotovih gospodarskih obetov zabežile najdaljši niz upadanja v zadnjih dveh letih.
