Medtem, ko je pozornost zahoda usmerjena na dogajanje v Ukrajini in protiruske sankcije, imajo naftne rafinerije rekordne marže, s katerimi ustvarjajo rekordne dobičke.
Že skoraj pregovorno velja, da sta vojna v Ukrajini in protiruske sankcije glavna krivca za podražitev energentov, predvsem naftnih derivatov. Potrošniki v Evropi in ZDA naj bi bili izpostavljeni cenovnemu šoku pogonskih goriv, ker se namerava zahodni blok odpovedati ruski nafti. Naravno naj bi se trg odzval s povišanjem cen naftnih derivatov.
Glavni krivec za podražitve pogonskih goriv so naftne rafinerije
Resnica se skriva drugje, je prepričan Javier Blas, kolumnist Bloomberga. Blas izpostavlja, da potrošniki nismo izpostavljeni cenam surove nafte, s katero se trenutno trguje po ceni okoli 110 ameriških dolarjev na 159-litrski sodček. Gre za dokaj normalno ceno, ki smo jo že vajeni iz preteklosti, a pravi cenovni šok doživljamo potrošniki.
Bloomberg Chartmaker
Surovo nafto kupujejo samo naftne rafinerije, ki iz surove nafte izdelujejo bencin, dizel in reaktivno gorivo. Njihove marže pa so v zadnjem letu poskočile, ugotavlja Blas. Od leta 1985 do leta 2021 je marža rafinerij na sodček nafte znašala približno 10,5 ameriških dolarjev. V zlatih letih za rafinerije, med 2004 in 2008, je ta marža znašala v povprečju 20 dolarjev na sodček, nikoli pa ni bila višja od 30 dolarjev.
Prejšnji teden so se povprečne marže rafinerij za sodček rafinirane nafte povzpele na 55 dolarjev. Rafinerije z rekordnimi maržami ustvarjajo rekordne dobičke, cena pa plačamo potrošniki. Blas našteva tri glavne razloge, da so marže rafinerij tako poskočile:
1. Visoko povpraševanje. Po padcu zaradi pandemije covid-19 se je povpraševanje po naftnih derivatih močno odbilo in začelo kuriti svetovne zaloge. Kljub visokim cenam in strahu pred gospodarskim ohlajanjem trgovci še vedno poročajo o močnem povpraševanju.
2. Znižane zmogljivosti rafinerij. Morgan Stanley ocenjuje, da so - če odštejemo Kitajsko in Bližnji Vzhod – kapacitete naftnih rafinerij od leta 2019 upadla za slaba dva milijona predelanih sodčkov na dan. Gre za največji padec v zadnjih 30 letih. Obstoječe kapacitete komaj zadoščajo za servisiranje povpraševanja.
Trend se je začel še pred pandemijo covid-19. Stare rafinerije na zahodu niso bile več konkurenčne, povečali so se stroški zaradi okoljske regulacije, strah pred vrhuncem povpraševanja po nafti pa je vodil nekatere rafinerije v zaprtje. Kolaps povpraševanja zaradi pandemije je le še pospešil trend. Na desetine rafinerij v Evropi in v ZDA je tako v letu 2020 in 2021 dokončno zaprlo svoja vrata.
Dodatne kapacitete je odprla Kitajski, ki pa močno regulira, koliko nafte predela v pogonska goriva za izvoz.
3. Protiruske sankcije. Evropa se je močno zanašala na uvoz ruske surove nafte, pa tudi dizla. Ta tok je sedaj prekinjen. Toda Evropa ne potrebuje zgolj surove nafte, da nadomesti ta izpad, ampak tudi nove kapacitete rafinerij, da predela nafto v pogonska goriva. Trgovci z nafto ocenjujejo, da je Rusija zaradi sankcij zmanjšala kapacitete za rafiniranje nafte za okoli 1,5 milijona sodčkov na dan.
Kdo profitira?
Profitirajo seveda veliki naftni predelovalci, katerih delnice so poskočile v nebo. Za znižanje marž naftnih rafinerij bi bilo potrebno omejiti povpraševanje, kar pa bi pomenilo recesijo, ocenjuje Blas.
Bloomberg Chartmaker
Kaj se dogaja s protiruskimi sankcijami Zahoda?
Evropska unija je predlagal svojim članicam popoln embargo na uvoz ruske nafte, ki bi začel veljati v roku pol leta, ter embargo na uvoz ruskih naftnih derivatov, ki bi začel veljati z januarjem. Izjemi sta Madžarska in Slovaška, ki sta močno odvisni od uvoza ruskih goriv, ki bi imeli časa do konca leta 2024, da najdeta alternative za rusko nafto in naftne derivate.
Sprejem sankcij, ki zahtevajo soglasje članic, zaenkrat blokira Madžarska, ki se sklicuje na svojo potencialno energetsko ogroženost, v kolikor bi bil takšen predlog sprejet. S to odločitvijo Madžarska blokira sprejem celotnega svežnja sankcij zoper Rusijo, ki vključuje prepoved prevoza in zavarovanja prevoza ruske nafte za evropska podjetja.
Na nedeljskem zasedanju pa so se k prekinitvi uvoza ruske nafte zavezali voditelji držav G7, kamor spadajo ZDA, Kanada, Združeno Kraljestvo, Nemčija, Francija, Italija in Japonska.
.webp){kind=icon}
