Ruski plinski velikan Gazprom je vsaj tri evropske kupce obvestil o višji sili, zaradi katere je dobava v zadnjem mesecu zmanjšana, kaže pismo, datirano 14. julija, o katerem je prvi poročal Reuters.
Gazprom je v tem času znatno zmanjšal pretok plina po plinovodih v Evropo. Pred tednom dni se je plinovod Severni tok, ki plin dovaža v Nemčijo, zaprl zaradi vzdrževalnih del. Uveljavljanje pravne klavzule s strani Gazproma signalizira, da nameravajo nadaljevati z omejeno dobavo, so za Bloomberg povedali dobro obveščeni viri.
Po navedbah Gazproma so za zmanjšano dobavo krive tehnične težave s turbinami. Ena od njih je zaradi zahodnih sankcij obstala na popravilu v Kanadi. Sedaj naj bi bila že na poti v Nemčijo, od koder jo bodo predvidoma poslali naprej v Rusijo.
Podjetja navadno uveljavljajo klavzulo višje sile, ko nepredviden dogodek – požar, naravna katastrofa ipd. – onemogoči izpolnjevanje pogodbenih obveznosti. Gazprom se na poročanje Reutersa ni odzval, nemški dobavitelj plina Uniper pa je že zavrnil Gazpromovo sklicevanje na višjo silo kot neupravičeno, je tiskovni predstavnik podjetja povedal za Handelsblatt.
Von der Leyen v Bakuju, Macron v Emiratih, Draghi v Alžiriji
Zaradi nezanesljive dobave plina iz Rusije evropske države iščejo alternativne vire. Danes je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen sklenila memorandum o krepitvi sodelovanja s predsednikom Azerbajdžana Ilhamom Alijevim.
Dogovor vključuje podvojitev uvoza plina iz Azerbajdžana v Evropo na vsaj 20 milijard kubičnih metrov do leta 2027. Azerbajdžan po podatkih Evropske komisije že povečuje dobavo v EU, in sicer z lanskih 8,1 milijarde kubičnih metrov na pričakovanih 12 milijard kubičnih metrov letos.
Dobava plina iz Rusije ni več zanesljiva, je novinarjem povedala von der Leyen. "EU se je zato odločila za diverzifikacijo in odmik od Rusije proti zanesljivejšim, zaupanja vrednim dobaviteljem. Vesela sem, da je med njimi Azerbajdžan," je dejala.
Medtem se je francoski predsednik Emmanuel Macron v Parizu sestal s predsednikom Združenih arabskih emiratov šejkom Mohamedom bin Zayedom Al-Nahyanom, Francija pa želi doseči dogovor o dobavi energentov, predvsem dizla, iz te bližnjevzhodne države.
Italijanski premier Mario Draghi, ki se doma sicer spopada s politično krizo in razpadom koalicije, je kljub težavam danes obiskal Alžirijo. S predsednikom Abdelmadjidom Tebbounejem se je dogovoril, da bo Alžirija Italiji poleg dogovorjenih 21 milijard kubičnih metrov plina dobavila še dodatne štiri milijarde. "V zadnjih mesecih je Alžirija postala glavni dobavitelj plina za našo državo," je povedal Draghi.