Surovine so že dve leti zapored naložbeni razred z najvišjimi donosi, kar se bo ob dolgoročnem pomanjkanju mnogih surovin in investicij v infrastrukturo nadaljevalo tudi v letu 2023, v poročilu ugotavlja ameriška investicijska banka Goldman Sachs, ki je že leta 2020 stavila na t. i. supercikel surovin.
Indeks S&P GSCI Total Return, ki velja za glavni kazalnik gibanja cen surovin, bo po napovedih Goldmanovih analitikov v letu 2023 pridobil 43 odstotkov, dvakrat več od letošnje 21-odstotne rasti. Medtem so delnice beležile padce, indeks evropskih delnic Stoxx Europe 600 je denimo od začetka leta izgubil okrog 13 odstotkov.
"V letu 2022 je na surovinskih trgih dominiral dolar, v letu 2023 pa pričakujemo, da jih bo oblikovalo pomanjkanje investicij," so zapisali analitiki na čelu z Jeffreyjem Curriejem in Samantho Dart.
Visoke cene surovin se v letošnjem letu niso pretopile v investicije za nadaljnjo rast, saj so se surovinska podjetja pripravljala na recesijo z nižanjem dolga in zalog. K temu je prispevala tudi monetarna politika centralnih bank, predvsem ameriške centralne banke Federal Reserve, ki je z agresivnimi dvigi obrestnih mer dražila kapitalske naložbe. Podhranjenost z investicijami bo predstavljala tveganje za pomanjkanje ponudbe pri mnogih surovinah.
Bloomberg Mercury
"Brez zadostnih kapitalskih izdatkov (capex, angl.), ki bi ustvarili dodatne kapacitete za dobavo, bodo surovine ostale ujete v stanju dolgoročnega pomanjkanja, z višjimi in bolj nihajnimi cenami," še pravijo analitki. "A čeprav vlagatelje skrbi napoved gospodarske rasti v letu 2023, kar je pomemben vzrok za trenutno odprodajo, je globalni poslovni cikel vse prej kot končan."
Rast svetovnega gospodarstva si bo opomogla s ponovnim odpiranjem Kitajske po dolgotrajnih kovidnih zaprtjih, ki so povzročala prekinitve v dobavnih verigah. Poleg tega Evropa sprejema ukrepe za povečanje energetske učinkovitosti, Fed pa že signalizira upočasnjevanje cikla monetarnega zategovanja.
Supercikli surovin?
Goldman Sachs stavi na surovine od oktobra 2020, ko so v rasti njihovih cen prepoznali širši trend in napovedali t. i. supercikel surovin, tj. daljše – večletno – obdobje rasti cen surovin. Podoben cikel se je zgodil med letoma 2000 in 2014, ko je svetovno povpraševanje raslo predvsem na račun razvoja Kitajske in ostalih držav skupine BRIC (Brazilija, Rusija in Indija), obstajale pa so tudi skrbi glede zadostne ponudbe, kar je vzdrževalo rast cen.
Supercikli surovin se nikoli ne gibljejo v ravni črti, opozarjajo pri Goldman Sachsu. Gre za sosledje cenovnih skokov, pri čemer je vsak skok višji oziroma padec globlji od prejšnjega.
"Cene surovin za razliko od finančnih trgov opravljajo ekonomsko funkcijo uravnavanja ponudbe in povpraševanja. Ko visoke cene kratkoročno uravnotežijo trg, niso več potrebne, zato se ponovno spustijo, kot smo videli letos," so zapisali v poročilu.
Bolj kot padanje cen zaradi slabega povpraševanja v luči inflacijskih in recesijskih tveganj avtorje poročila skrbi investicijska podhranjenost. Glavna stvar, ki jo bodo spremljali v letu 2023, bo morebiten začetek novega investicijskega cikla.
Nihajno leto za surovine
Vendar vsi niso prepričani, da bo teorija superciklov preživela ekonomske izzive pred nami, dvomi pa se porajajo zaradi padcev cen v zadnjih mesecih in ne najbolj vzpodbudnih napovedi gospodarske rasti.
V prvi polovici leta 2022 je indeks S&P GSCI pridobil okrog 45 odstotkov, saj so države po pandemiji spodbujale gospodarstvo s finančnimi injekcijami, kar je vplivalo tudi na surovine. Dvigi obrestnih mer Feda so obenem krepili dolar, v katerem so denominirane nekatere najpomembnejše surovine, med njimi nafta, zlato in baker, kar je prav tako spodbujalo rast.
Vrh je bil dosežen v juniju. V drugi polovici je indeks nato izgubil slabih 30 odstotkov, saj se je zaradi inflacijskih pritiskov in stroge monetarne politike poslabšalo gospodarsko razpoloženje; globalni indeks nabavnih menedžerjev (PMI) je dosegel 22-mesečno dno, evro pa je padel pod pariteto z dolarjem.
Glavne industrijske kovine, kot so jeklo, aluminij in baker, so padle s svojega marčevskega vrha. Evropske cene jekla so padle za več kot 40 odstotkov, ocenjujejo pri S&P Global.
Tudi nafta in prehranske surovine so se spustile z vrhov iz marca. Cene surove nafte brent in ruske pšenice so upadle za približno 20 odstotkov.
"Kljub nedavnim padcem bodo surovine verjetno vseeno zaključile leto kot najuspešnejši razred finančnih sredstev v letu 2022 s 23-odstotnimi donosi – po 42-odstotnih donosih v letu 2021," menijo Goldmanovi analitiki.
.webp){kind=icon}
