Podatki na spletni strani TripleA kažejo, da ima le 1,6 odstotka prebivalcev regije Adria v lasti kriptovalute. Povprečje EU je 3,3 odstotka, kritpovalute pa ima v lasti kar 5,8 odstotka Nemcev in 13,7 odstotka Američanov. Zakaj so pri nas kriptovalute manj priljubljen naložbeni razred in ali ima bitcoin še kaj potenciala za rast, je za Bloomberg Adria TV govoril Nejc Bizjak, vodja strategije in poslovnih operacij pri Bitstampu, ki je ena najstarejših kripto menjalnic na svetu.
Objavljamo povzetek pogovora
Vrednost bitcoina je pridobila več kot 35 odstotkov od najnižje vrednosti v letošnjem letu. "Gre za pričakovan odboj z nivojev, ki so bili z vidika vseh tehničnih indikatorjev absolutno podplačani. Zdaj že vstopamo v del cikla, kjer smo zgodovinsko gledano zaznali odboje. Naša teza – in z nami se strinjajo vsi večji investitorji, ki vstopajo na ta trg – je, da je rast vrednosti pričakovana, če vzamemo v račun vse prednosti, ki jih prinaša tehnologija veriženja blokov blockchain," je povedal Bizjak.
Kot ugotavljajo analitiki Bloomberg Adria, je gibanje delniških indeksov in kriptovalut vse bolj povezano. "Predvsem velja, da ko upadajo delniški trgi ali gre za splošen upad v globalni ekonomiji, korelacije med naložbenimi razredi zrastejo. To smo spremljali celotno prvo polovico leta, ko je bilo težko najti varno zavetje – in kripto ni bil nobena izjema. Potem pa lahko gledamo tudi z vidika, da imamo tako na delniških kot tudi na kripto trgih prisotne velike investicijske sklade; in ko ti skladi zaznajo poslabšanje makro pogojev, se kapital urejeno in konsistentno umakne z vseh trgov naenkrat," je pojasnil sogovornik.
Ob povišani inflaciji je kupna moč vlagateljev vse manjša. Ali to vpliva tudi na kripto trge? "Ja, lahko vpliva na trge kriptovalut; prav gotovo inflacija ni dobra za noben naložbeni razred. Prva agenda centralnih bank je, da znižajo inflacijo, kar bi povzročilo, da bi se cikel investiranja tako na delniških kot na kripto trgih znova zagnal. Kljub temu smo na trgu kriptovalut pričakovali, da se bo bitcoin v obdobju visoke inflacije obnašal bolje. To bi pripisoval predvsem odsotnosti potreb, za katere se uporablja zlato, torej za zakladnice ali odsotnosti uporabe bitcoina kot valutnega sredstva v državah razvoja. To je še vedno v zelo zgodnji fazi, zato se bitcoin še ne obnaša, kot bi si želeli, torej kot zavarovanje pred tveganjem," meni Bizjak.
Na koncu smo se dotaknili tudi zelo nizkega lastništva kriptovalut v regiji Adria. "Slovenci smo na splošno nezaupljivi in podizpostavljeni tudi globalnim kapitalskim trgom; vlaganje še ni na nivoju zahodnih trgov. Na varčevanje še vedno gledamo kot na nekaj, v kar se ne poglabljamo, nismo aktivni udeleženci na trgih. Če to velja za delniške trge, potem to še bolj velja za manj razvite trge, kot so kriptovalute. Tukaj imamo še kar nekaj dela, da ustrezno izobrazimo sodržavljane," pravi Bizjak.