Silvergate: Banka za kripto industrijo zapira vrata

Depositphotos

Banka podjetja Silvergate Capital gre v postopek prostovoljne likvidacije, so sporočili v sredo, 8. marca. Gre za zadnjo v vrsti žrtev vse ostrejših razmer v industriji kriptovalut in z njimi povezanih storitev, visokotehnoloških in zagonskih podjetij.

Vodstvo banke iz Kalifornije v Združenih državah Amerike (ZDA), ki se osredotoča na poslovanje s podjetji iz kripto industrije, je sporočilo, da bo šlo v postopek urejene prostovoljne likvidacije, pri čemer bodo vse vloge v celoti poplačane.

S tem se zaključuje delovanje banke, ki je začela poslovati leta 1988, ime pa si je ustvarila predvsem s tem, da so pri njej svoj denar hranila podjetja iz tako imenovane kripto industrije – na to področje se je usmerila leta 2013. Kripto industrija se je v zadnjem letu znašla v veliki krizi, predvsem odkar je ameriška centralna banka začela zaradi inflacije dvigovati obrestne mere. S tem je povzročila vrsto težav v industriji tveganega kapitala, kriptovalut in visokotehnoloških panog nasploh (saj so precej odvisne od dostopa do poceni denarja).

Silvergate je propadel zaradi nadzora regulatorjev in kazenske preiskave enote za goljufije pravosodnega ministrstva o poslih s propadlima kripto velikanoma FTX in Alameda Research, poroča Bloomberg. Čeprav kršitve niso bile ugotovljene, so se težave Silvergata še poglobile, saj je banka z izgubo prodajala sredstva in zaprla svoje vodilno plačilno omrežje, ki ga je imenovala "srce" svoje skupine storitev za stranke s kriptovalutami.

"Danes vidimo, kaj se lahko zgodi, če se banka preveč zanaša na tvegan in nestanoviten sektor, kot so kriptovalute," je po poročanju Bloomberga v izjavi dejal senator Sherrod Brown, predsednik senatnega odbora za bančništvo, stanovanjske in urbane zadeve. "Ko se banke ukvarjajo s kriptovalutami, se tveganje razširi po celotnem finančnem sistemu, ceno pa bodo plačali davkoplačevalci in potrošniki."

Matt Levine, kolumnist Bloomberga za področje financ, je podrobneje pojasnil razloge za propad banke. Banka je imela na svojih računih še septembra lani 12 milijard dolarjev depozitov kripto podjetij. Tem ni plačevala nobenih obresti, ki jih podjetja niti niso pričakovala, saj so imela denar pri banki naložen zaradi čim lažjega opravljanja transakcij, piše Levine.

Banka je, namesto da bi denar naložila v varne ameriške obveznice, ki so prinašale vsaj 2,5-odstotni donos, in služila z obrestmi, depozite strank raje naložila v sicer donosnejše vrednostne papirje: nepremičninska posojila, komunalne obveznice in hipotekarne vrednostne papirje ter državne obveznice z daljšo ročnostjo.

Potem so se obrestne mere Feda zvišale, zaradi česar se je tržna cena teh papirjev znižala. Povrhu so začela zaradi poslabševanja razmer v finančni – in še posebej kripto – industriji po propadu borze FTX kripto podjetja na veliko dvigovati svoje depozite pri Silvergatu. Silvergate pa je moral, da je prišel do likvidnosti, prodajati omenjene vrednostne papirje z izgubo, s čimer je ustvaril velik minus.

Kot ugotavlja Levine, je primer propada banke Silvergate "dolgočasno" podoben propadom drugih bank, ki s strukturo svojega premoženja niso ustrezno obvladovale tveganj morebitnih šokov.