.webp){kind=icon}
"Finančni trgi ostajajo izpostavljeni neugodnim makrofinančnim in geopolitičnim dogodkom, ki lahko povečajo ranljivosti v nekaterih nebančnih finančnih institucijah," je v objavljenem poročilu o finančni stabilnosti navedla Evropska centralna banka (ECB). Hkrati priznavajo, da celotnega vpliva zaostrenih finančnih pogojev na realno gospodarstvo še ni čutiti.
"Šibki gospodarski obeti skupaj s posledicami visoke inflacije obremenjujejo zmožnost ljudi, podjetij in vlad, da servisirajo svoj dolg," je dejal podpredsednik ECB Luis de Guindos. Kot je poudaril, je ključnega pomena to, da ostanejo pozorni, ko gospodarstvo prehaja v okolje višjih obrestnih mer, skupaj z naraščajočo negotovostjo in geopolitičnimi napetostmi.
Več popravkov napovedi navzdol in negativna gospodarska presenečenja potrjujejo šibke gospodarske obete. "Čeprav napovedi kažejo, da bi lahko evrsko gospodarstvo uživalo v mehkem pristanku, ostaja pa verjeten tudi scenarij recesija," menijo na ECB.
Preberi še
ECB grozi 20 bankam z globo zaradi pomanjkljivosti pri podnebnih tveganjih
ECB neposredno nadzira 109 sistemsko najpomembnejših bank v Evropi.
22.11.2023
Slovenske banke septembra pobrale najmanj čistih obresti po marcu
V devetih mesecih so slovenske banke ustvarile 714 milijonov evrov čistega dobička.
21.11.2023
Študija ECB opozarja na nevarnost ponovitve scenarija iz 2008
Nepremičninski trg je tesno povezan s finančnim in večji padec cen nepremičnin bi lahko imel sistemske posledice na bančni sektor.
21.11.2023
Finančni trgi in nebančne finančne institucije so še vedno zelo občutljivi na nadaljnja negativna gibanja, zato bi bila v trenutnih gospodarskih razmerah lahko izpostavljena negativnim presenečenjem, navaja ECB. Ob vse daljši ročnosti posojil pa ECB dodaja, da se bo polni učinek na gospodarsko aktivnost šele uresničil.
"Ta učinek je že viden na nepremičninskih trgih evrskega območja, ki doživljajo upad cen. Na trgih stanovanjskih nepremičnin je upadanje cen povzročilo slabšanje cenovne dostopnosti zaradi naraščanja stroškov hipotekarnega financiranja," opažajo na ECB.
Na trgih poslovnih nepremičnin je učinke naraščajočih stroškov financiranja okrepilo strukturno manjše povpraševanje po pisarniških in maloprodajnih nepremičninah po pandemiji. "Pravzaprav se je povpraševanje po pisarniških prostorih v drugem četrtletju močno zmanjšalo, zlasti v nestandardnem segmentu, kjer skrb glede okoljskega odtisa stavb odloča," navajajo pri ECB.
Banke odporne na šoke
Po ugotovitvah ECB so se banke evrskega območja od pandemije izkazale za odporne na šoke, njihova dobičkonosnost pa narašča. Hkrati pa se soočajo s preglavicami: njihovi stroški financiranja se bodo povečali, ko bodo postopoma prenašali višje obrestne mere na vlagatelje, sestava financiranja pa se bo preusmerila z vlog čez noč na dražje vezane vloge ali obveznice.
"Pričakuje se, da bo zaradi kombinacije višjih stroškov servisiranja dolga in šibkega makroekonomskega okolja trpela kakovost bančnih sredstev," dodajajo na ECB.
Nenazadnje pa bo po njihovih besedah prizadeta tudi dobičkonosnost bank, saj se bodo morali soočiti z znatnim upadom obsega posojil, ki izhaja iz višjih posojilnih obrestnih mer skupaj z nižjim povpraševanjem po posojilih in strožjimi kreditnimi standardi.
"Na splošno je bančni sistem v dobrem položaju, da prenese ta tveganja," trdijo pri ECB. Kljub temu dodajajo, da bi morali za zaščito odpornosti finančnega sistema makrobonitetni organi vzdrževati kapitalske blažilnike skupaj z obstoječimi ukrepi, da bodo banke lažje prebrodile obrat finančnega cikla. "Vendar je bistveno, da se preostale reforme Basel III izvajajo in da se bančna unija dokonča," pravijo na ECB.
