Šestmesečni euribor splezal čez štiri odstotke

Bloomberg

Evropska centralna banka (ECB) je v četrtek še desetič zapored v zadnjih 14 mesecih zvišala ključne obrestne mere. Predsednica Christine Lagarde je v svojem govoru nakazala, da bi to lahko bilo zadnjič. Ob tem je banka zvišala še stopnjo inflacije, ki jo pričakujejo v prihodnje. Na ciljno raven dveh odstotkov naj bi se znižala v prihodnjih dveh letih, in sicer naj bi jo dosegla v tretjem trimesečju leta 2025. Znižala je tudi pričakovano povprečno rast bruto domačega proizvoda evrskega območja. V letu 2023 naj bi se ta upočasnila na 0,7 odstotka, kar je 0,2 odstotne točke manj od prejšnje napovedi. Pričakovano rast za prihodnje leto je ECB znižala za 0,2 odstotne točke na odstotek, v letu 2025 pa za 0,1 odstotne točke na 1,5 odstotka.

Kako visoko sta šestmesečni in trimesečni euribor? Kaj glede prihodnjega gibanja pričakujejo analitiki? Kdaj bo spet začel upadati? Euribor se glede na ključne obrestne mere ECB premika z zamikom. Četrtkov dvig bo tako začel veljati v sredo, 20. septembra. Šestmesečni euribor se je od začetka julija gibal okoli vrednosti 3,95 odstotka, rasti pa je začel šele v zadnjih dneh pred srečanjem ECB in v petek dosegel 4,055 odstotka, kar je najvišja raven po novembru leta 2008.

Kje bo dosegel vrh in kdaj bo začel upadati?

Analitiki Bloomberga napovedujejo le gibanje trimesečnega euriborja. Ker je vedno nižji od šestmesečnega, je mogoče sklepati, kaj lahko pričakujemo tudi glede šestmesečnega. Mediana napovedi analitikov Bloomberga kaže, da je trimesečni euribor blizu vrha. V tretjem trimesečju mediana septembrske napovedi kaže vrednost 3,84 odstotka, kar je manj od trenutne vrednosti (3,878 odstotka). Vrh naj bi dosegel v zadnjem trimesečju, ko naj bi znašal 3,85 odstotka, kjer naj bi vztrajal še vsaj eno trimesečje. Analitiki v prvih treh mesecih leta 2024 pričakujejo trimesečni euribor pri 3,83 odstotka.

Kaj se dogaja z obrestnimi merami v Sloveniji?

Kakšne obrestne mere bi ta trenutek plačali za novosklenjeno posojilo? Najnovejši podatki Banke Slovenije so dostopni za junij, po katerih so tako fiksne kot spremenljive obrestne mere dosegle vrh. Povprečna spremenljiva obrestna mera za novo stanovanjsko posojilo je v Sloveniji junija upadla s 5,2 na 5,1 odstotka. Pri potrošniških posojilih je sicer na mesečni ravni zrasla s 6,3 na 6,55, vendar je še vedno nižja kot aprila, februarja, januarja in decembra.

Ekonomisti ocenjujejo, da se centralne banke približujejo koncu cikla višanja ključnih obrestnih mer. Na oktobrskem monetarnem srečanju ECB analitiki ne pričakujejo sprememb. V Evropski centralni banki so namignili, da bo ohranitev dolgoročnih stroškov zadolževanja na trenutnih ravneh – ki so najvišje po letu 2000 – morda dovolj za znižanje inflacije. Nekateri bolj jastrebje nastrojeni guvernerji ne izključujejo še enega dviga, če se bo rast plač nadaljevala in se inflacija ne bo umirila, je poročal Financial Times.