03. marca 2023, 07:00
Banke kljub višjim obrestnim meram obresti na depozite še niso bistveno prilagodile
'Banke imajo dovolj likvidnosti, ne potrebujejo denarja ljudi,' meni Peter Mizerit, Primorski skladi
Slovenske banke med bolj 'škrtimi' v evroobmočju glede na višino depozitnih obrestnih mer
Depositphotos
"Cel evropski bančni sektor ima 'zastonj kosilo' (angl. free lunch), saj mastno služijo na račun podeljevanja kreditov v preteklosti, na drugi strani pa ne dvigujejo bistveno obrestnih mer na depozite," je bil na dogodku Združenja družb za upravljanje investicijskih skladov (ZDU GIZ) jasen Sašo Ivanović, direktor sektorja upravljanja premoženja pri Triglav Skladih. Zvišanje obrestnih mer s strani Evropske centralne banke (ECB) je bilo gonilo za lanski porast obrestnih prihodkov in posledično rekordne dobičke bank.
Koristi od višjih obrestnih mer imajo trenutno zgolj banke, kar so za Bloomberg potrdili pri nemški Commerzbank, pa tudi v drugih večjih bankah, kot so Unicredit, Santander, Intesa Sanpaolo in Deutsche Bank. Tudi slovenske banke lahko vržemo v isti koš, saj obresti na depozite še niso prilagodile. Nova Ljubljanska banka (NLB) je ob tem že poročala o rekordnem lanskem dobičku.
"Slovensko okolje je za banke odlično, saj depozitne obrestne mere ostajajo nizke, medtem ko obrestne mere na posojila rastejo. Razkorak je velik," je opozoril Sašo Šmigić, direktor naložbenega sektorja v Generali Investments. Kot pojasnjuje, je glavni razlog za to, da se stvari pri nas za razliko od zahodnega sveta prilagajajo veliko počasneje.
"Dokler imajo banke dovolj presežne likvidnosti, ne potrebujejo denarja ljudi. Ko pa tega ni, je konkurenca za depozite večja," je dodal Peter Mizerit, vodja službe za upravljanje s tveganji iz Primorskih skladov. Ta bo vedno večja, saj je ECB z marcem začela zmanjševati presežno likvidnost v bančnem sistemu.
Z izjemo Intese Sanpaolo ter združenih SKB in Nove KBM so se pri nas v boj za depozite podale tuje banke. Največ ponujajo pri Unicreditu, in sicer tri odstotke v sklopu akcije za nove naročnike, ki traja do konca marca. Pogoj, da stranke dobijo takšno obrestno mero, je, da sklenejo enega od bančnih paketov. V redni ponudbi so obrestne mere za depozite dvignili na odstotek.
Prav tako ob odprtju računa in prenosu plače tudi pri Sparkasse nudijo višje obrestne mere, in sicer za enoletni depozit 2,5 odstotka. V redni ponudbi je obrestna mera 1,75-odstotna. Tudi pri Addiko bank za enoletni depozit ponujajo 2,05-odstotne obresti za sredstva nad 400 evri.
Nasprotno pa so Francozi in Estonci podpisovali depozite z obrestno mero do 2,8 odstotka. Slovenske banke se uvrščajo pod povprečje evroobmočja, ki je pri 1,8 odstotka. Decembra so varčevalcem v povprečju ponujale 1,3 odstotka za vezavo sredstev do 24 mesecev.
Banke po njegovih besedah sicer poslujejo v okolju, ki je striktno regulirano. "Za vsak evro, ki ga podelimo našim strankam, moramo imeti 35 centov vira, ki ni depozit, temveč prenosljiv finančni instrument, izdan na mednarodnih finančnih trgih, ki ima ceno od šestimi do 11 odstotkov. Banke posledično ne potrebujejo depozitnega denarja," je pojasnil bančnik.
Da nekatere banke že ponujajo višje depozitne obrestne mere, Brodnjak ocenjuje za marketinško potezo, saj s tem pogojujejo tudi prenose poslovanja. "Preveriti je treba tudi drobni tisk," pravi Brodnjak. Popravki depozitnih obrestnih mer bodo po njegovih besedah verjetno prišli z zamikom.