Se bo razprodaja s francoske borze razširila na evropsko?

Evropske delnice se danes močno cenijo zaradi nove vladne krize, ki jo je sprožil nenapovedan odstop premierja Sébastiena Lecornuja.

Evropski indeks Stoxx 600 je v jutranjem trgovanju izgubil 0,4 odstotka, potem ko je prejšnji teden zabeležil pet zaporednih dni pozitivnih donosov, vključno z rekordno vrednostjo v četrtek.

Francoski indeks CAC 40 je padel za dva odstotka kmalu po tem, ko je Lecornu odstopil, a se je zdaj okrepil za 0,4 odstotka. Nov odstop sledi propadu prejšnje vlade Françoisa Bayrouja zaradi težav pri sprejemanju državnega proračuna in odpira možnost novih volitev.

Delnice francoskih bank so bile med tistimi, ki so najbolj izgubljale, saj so se Societe Generale, BNP Paribas in Credit Agricole pocenila za več kot pet odstotkov, poroča CNBC.

Donosnost francoske referenčne 10-letne obveznice se je po objavi novice povzpela na 10-dnevni vrh pri 3,59 odstotka, medtem ko analitiki za Bloomberg menijo, da bi se lahko ta približal štirim odstotkom. Posledice je utrpel tudi evro, ki je izgubil 0,7 odstotka vrednosti. Zanj je treba po novem odšteti 1,165 dolarja.

Za Chrisa Beauchampa, glavnega tržnega analitika pri IG, je glavno vprašanje, kaj bo storil Macron: "Izguba enega predsednika vlade je nesrečna, štirje odstopi pa so videti kot velika kriza," je zapisal. "Resnična skrb bo, da bo množica predsednikov vlad, ki ne bodo mogli vladati, na neki točki prisilila predsednika Macrona k odstopu, kar bi krizo še bolj zaostrilo."

Politika preigrava scenarije

Na skrajni levici je stranka Nepokorne Francije pozvala k Macronovemu odhodu. Vplivnejše osebnosti levice so hkrati pozvale k oživitvi koalicije, ki bi jo sestavljali levičarji, socialisti, zeleni in komunisti.

Vodja opozicijske desnice Marine Le Pen je ocenila, da so predčasne parlamentarne volitve "absolutno nujne". Francoska trikratna predsedniška kandidatka je dejala, da bi bilo "modro", da predsednik Macron odstopi, kar je doslej zavrnil, piše France 24.

 

Novica je bila dopolnjena z odzivi političnih strank v državi.