Kaj vlagateljem prinaša vrnitev Nvidie in AMD na kitajski trg?

Ključni del končnega trgovinskega sporazuma med ZDA in Kitajsko bo po pričakovanjih opazovalcev utemeljen na dogovoru za dostop do ameriške visoke tehnologije v zameno za redke minerale, ki jih ima pretežno v rokah Kitajska. Pri tem gre zlasti za čipe proizvajalcev, kot sta Nvidia in AMD, ki jih kitajska stran potrebuje za nadaljnjo gospodarsko rast.

Tako sta omenjena ameriška proizvajalca pred iztekom roka za trgovinski dogovor oziroma podpisom izvršnega ukaza, s katerim je Donald Trump povišane carine odložil za nadaljnjih 90 dni, pri predsedniku izposlovala dovoljenje za nadaljnji izvoz serij svojih manj zmogljivih čipov v zameno za 15-odstotno dajatev od prodaje na kitajskem trgu. Gre za 'davek', ki se bo po napovedih Bele hiše stekal v ameriško državno blagajno.

Dogovor dviga veliko prahu, saj gre najmanj za državno monetizacijo poslovanja zasebnih družb, kar ne sproža le nazorskih, ampak tudi pravne pomisleke. Toda Trump računa, da bo z rahljanjem omejitev izvoza čipov za razvoj umetne inteligence (AI) pomiril kitajskega voditelja Xi Jinpinga, ki bo sprostil trgovino z redkimi minerali, zraven pa bo vlada z uporabo ekonomske prisile v skladu s strategijo MAGA še nekaj zaslužila.

Družbe naj bi tako v zameno za plačilo in obljubo naložb v proizvodne zmogljivosti v ZDA dobile proste roke in priložnost za delovanje na pomembnem in hitrorastočem izvoznem trgu. In to kar brez omembe vredne domače in tuje konkurence, kajti kitajski proizvajalci čipov, kot sta Huawei in SMIC, kljub orjaškim naložbam v razvoj še niso na nivoju tekmecev iz ZDA.

Pospešek Nvidii in AMD

"Sprostitev izvoza pomeni, da bodo prihodki Nvidie in nekaterih drugih ameriških dobaviteljev napredne infrastrukture za umetno inteligenco (AI) kratkoročno višji od pričakovanj, kar že krepi vrednost njihovih delnic," posledice za industrijo napoveduje Matej Mazi, namestnik direktorja Sektorja investicijskih skladov pri NLB Skladih.

Hkrati je ameriški predsednik prepričan, da gre za "zastarele čipe", kakor se je izrazil ob sprostitvi omejitev. Njegov komentar razkriva domnevo ameriške strani, da Kitajski z njimi ne bo uspelo ujeti ZDA v tehnološki tekmi. Ob tem je Trump pomenljivo – in nekoliko zaničljivo – dejal, da je zanje "še vedno trg" v azijski velikanki.

 

To je vsekakor res, saj je Kitajska s svojimi megalomanskimi razvojnimi potrebami ključen trg ameriških tehnoloških gigantov. Na to ne nazadnje kaže pripravljenost multinacionalk, da ameriški vladi za vrnitev nanj plačajo precedenčno 15-odstotno dajatev.

Zapisano potrjujejo tudi poslovni rezultati. "Za Nvidio je bila Kitajska doslej zelo pomemben trg," pravi Domen Kregar, upravljavec premoženja pri borznoposredniški hiši Ilirka. "V zadnjem fiskalnem letu je družba tam ustvarila 17 milijard dolarjev prihodkov, kar zajema 13 odstotkov vseh prihodkov iz prodaje. Dogovor tako znova odpira ključni trg za podjetje," pojasnjuje posledice prelomnega dogovora.

Nvidia je maja sporočila, da je zaradi omejitev v četrtletju, ki se je končalo aprila, utrpela 4,5 milijarde dolarjev stroškov povezanih z neprodanimi zalogami, ter dodala, da je na račun izpada kitajskega trga izgubila še dodatnih 2,5 milijarde dolarjev od prodaje.

"Seveda si vsi akterji, predvsem ameriški politiki, niso enotni glede ustreznosti odprave omejitev," o širšem notranjepolitičnem kontekstu odprave omejitev pravi Kregar. A politolog in predavatelj s Fakultete za družbene vede Tomaž Deželan vlagateljem svetuje, da je "ne glede na to, kaj pravi predsedniška politika, treba biti pozoren na to, kakšna so pričakovanja gibanja MAGA in ameriškega gospodarstva oziroma velikih podjetij."

Je kupčija zmaga za vse strani? Ustanovitelj in analitik agencije Pangaea Policy Terry Haines meni, da ne, saj poteza Trumpove administracije še ne pomeni avtomatsko sprostitve kitajskih omejitev na izvoz redkih mineralov in posledične sklenitve trgovinskega dogovora.

"Ni gotovo, da bomo na koncu iz tega dobili uravnotežen dogovor, čeprav se z dajatvijo zdi, da to pomeni, da bo logično sledil tudi tisti del kupčije 'čipi za minerale', ki govori o kitajskih omejitvah," pravi. "A kaj lahko se zgodi, da do tega sploh ne bo prišlo," je skeptičen glede dogovora, ki bi ga lahko na morebitnem novembrskem srečanju sklenila Trump in Xi.

Peking: Čipi so lahko varnostno tveganje

Dodaja, da 15-odstotna dajatev kaže na podrejenost poslovnih interesov ameriških tehnoloških gigantov širšim političnim načrtom Trumpove administracije pri urejanju odnosov s Kitajsko, "kar nikakor ni dobro za industrijo". Predvsem opozarja, da si jih Kitajska morda niti ne želi tako zelo, saj je Peking izrazil sum, da so čipi opremljeni s stikali za izklop in celo nekaterimi potencialno vohunskimi funkcijami.

Bloomberg je včeraj neuradno poročal, da je kitajska vlada pozvala podjetja, naj se izogibajo uporabi Nvidijinih in AMD-jevih čipov, zlasti za vladne namene, saj naj bi ti pomenili varnostno tveganje in potencialno grožnjo nacionalni varnosti. Medtem ko je imela Trumpova sprostitev izvoza visoke tehnologije na Kitajsko svoje domače kritike, ker bi lahko Peking ameriške čipe teoretično vgrajeval tudi v napredno orožje, ima ta po novem do tega odpor, saj meni, da bi lahko šlo za sofisticirano vohunsko opremo.

Nvidia je na očitke odgovorila, da "H20 ni vojaški izdelek in ni namenjen za uporabo v vladni infrastrukturi." Iz podjetja sporočajo še, da ima Kitajska obsežne zaloge domačih čipov in da "ne bo in nikoli ni bila odvisna od ameriških čipov za vladne potrebe," poroča Bloomberg.

"Kakorkoli obračamo, je situacija neugodna za poslovanje tehnološke industrije kot celote," je o kitajskih sumih o ameriškem trojanskem konju in njegovih posledicah za posel povedal Haines.

 

Vmesna rešitev

Sicer pa je trgovinska strategija Kitajske usklajena z njenimi novimi gospodarsko-razvojnimi usmeritvami. Nastajajoča prihodnja razvojna petletka namreč po napovedih poleg tehnologij zelenega obrata (električna vozila, solarni paneli ipd.) daje poudarek tudi doseganju samozadostnosti na področju AI.

"Poudarek je na tehnološkem razvoju v imenu večje samozadostnosti Kitajske in večje odvisnosti zahoda od kitajskih podjetij," o kitajskih načrtih pravi upravitelj premoženja z Generali Investments Matej Krajnik. "V prihodnje bo za vodstvo izredno pomemben razvoj AI ter vzpostavitev lokalnih zmožnosti v tej dobavni verigi, kjer gre za polprevodnike, računalništvo v oblaku in spremljajočo programsko opremo," pravi, pri čemer kot vzorčni primer izpostavlja klepetalnik DeepSeek.

Prav ta je namreč odraz iznajdljivosti kitajskih inženirjev, ki jim je z omejenimi viri in tehnologijo – se pravi čipi, ki jih ZDA po novem znova izvažajo na Kitajsko – uspelo izdelati klepetalnik, ki se enakovredno kosa z bistveno dražjimi in tehnološko bolj sofisticiranimi ameriškimi tekmeci.

Dokler državi ne bo uspelo vzpostaviti lastnih dobavnih verig, tako kot v primeru e-avtomobilov, bo povpraševanje po ameriških čipih vztrajalo. To je na kratki rok dobra novica za valagatelje v ameriški tehnološki sektor: "Čipi H20 niso najnovejši ali najzmogljivejši v Nvidijini ponudbi, vendar so še vedno precej zmogljivejši od tistih, ki jih je Kitajska sposobna množično proizvajati," meni Kregar. A ta obenem svari, da gre na dolgi rok za "izjemno pragmatično državo, ki jo bo takšen dogovor dolgoročno težko zadovoljil, zato si bo še naprej neovirano prizadevala za čim večjo tehnološko samostojnost in razvoj lastnih rešitev".

Rast prihodkov

Da bo ponovni dostop do kitajskega trga v prihodnjih četrtletjih spodbudil rast prihodkov družb Nvidia, AMD, Synopsys in Cadence, napoveduje tudi Mazi. "To dodatno utrjuje zaupanje vlagateljev v tehnološka podjetja," ocenjuje vpliv na širši segment trga.  

Vseeno pa optimistične vlagatelje podobno kot Haines svari, da gre za napovedi, ki so utemeljene na številnih geopolitičnih negotovostih in spremenljivkah. "Geopolitične napetosti lahko kadarkoli privedejo do novih omejitev in so pomembno tveganje, ki zmanjšuje predvidljivost poslovanja v azijski regiji na daljši rok," pred nepredvidljivostim skrajno personalizirane zunanje politike na obeh straneh Tihega oceana opozarja upravitelj premoženja.

Zato vlagateljem svetuje, da na azijskem trgu naložbeni portfelj uravnotežijo "s kombinacijo največjih tehnoloških podjetij, ki vodijo razvoj AI, ter izbranih sektorjev, kot so bančništvo, industrija in gradbeništvo, ki lahko izkoristijo okrevanje širšega gospodarstva". 

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar