Posledice napada: Inflacija, eksplozija nafte, nižja rast in obrestni rezi?

Ključno vprašanje za trge po izraelskem napadu na Iran je, koliko se bodo razmere poslabšale, pravijo analitiki.

Izrael je izvedel zračne napade na iranski jedrski program in vojaške cilje. Minister za obrambo Izrael Katz je to potezo označil za preventivno, medtem ko je izraelski premier Benjamin Netanjahu dejal, da bodo napadi trajali, dokler ne bo nevarnost odpravljena. Napetost je vplivala na trge: cena nafte je poskočila, azijski delniški trgi so izgubljali vrednost, dolar pa je nadomestil prejšnje izgube, saj so trgovci iskali znana zatočišča.

Nicolas Forest, glavni investicijski direktor pri Candriam v Bruslju:

"Napad na Iran je klasični dejavnik tveganja, ki vodi do padca delnic in bega v varna zavetja. Če se bo strmo zviševanje cen nafte nadaljevalo, bi to lahko negativno vplivalo na rast in inflacijo, kar bi okrepilo potencialno tveganje stagflacije, ki je že prisotno zaradi carinske vojne. Zviševanje cen nafte zelo očitno ni v interesu Trumpove administracije."

Kim Forrest, glavni investicijski direktor v Bokeh Capital Partners v ZDA:

"Zdi se, da se je Izrael odločil, da bo uničil zmogljivosti Irana za izdelavo jedrskih bomb, kar v preteklosti nismo videli. Ni jasno, kaj se bo zgodilo ponoči... Videli bomo, ali bodo prevladale trezne glave."

"To je zelo resno. Presenetljivo je, da trg ni padel bolj. Ali pričakujem, da se bodo stvari v prihodnjih urah poslabšale? Seveda, pričakujem, da bodo še slabše, vendar bo to odvisno tudi od tega, kdo bo kaj rekel in kaj se bo zgodilo."

Alexandre Baradez, glavni tržni analitik pri IG v Parizu:

"To bo verjetno zaustavilo trenutno rast evropskih in ameriških indeksov. Trg delnic je postajal drag, zato bo to spodbudilo vlagatelje, zlasti male vlagatelje, da zdaj realizirajo nekaj dobička."

Alexandre Hezez, glavni naložbeni direktor pri Group Richelieu v Parizu

"To je v nasprotju s pričakovanji centralnih bank glede cen nafte in bi lahko spremenilo njihov scenarij, saj bi lahko povzročilo inflacijo in upočasnilo rast."

Matt Maley, glavni tržni strateg v podjetju Miller Tabak + Co. s sedežem v ZDA:

"Izjave Izraela o tem, da bodo storili vse, kar je potrebno, Netanjahuove besede, da je to šele začetek, in sklicevanja na samoobrambo, kažejo, da se pripravljajo na resno povračilno akcijo. Zadnjič, ko je Iran udaril nazaj, se ni zgodilo nič, vendar nihče ne ve, kaj se bo zgodilo v tem primeru."

"Moje vprašanje je, kaj se bo zgodilo s Hormuško ožino? Iran jo lahko zapre, kar pomeni 13 milijonov sodv nafte na dan, da ne omenjamo zemeljskega plina, in imajo možnost, da jo zaprejo. Ali bodo to storili ali omejili pretok? Ne vem."

"Domneva, da bo to hitra zadeva, je tvegana... Če se to spremeni v nekaj dolgotrajnega in bo to vplivalo na Hormuško ožino, lahko cena nafte zelo hitro preseže 100 dolarjev, kar bo pritisnilo na globalno rast. Ne želim pretiravati, ker preprosto ne vemo, ali se bodo stvari poslabšale ali ne. Resnična tveganja so trenutno zelo visoka."

Pridobili smo tudi komentar slovenskega gospodarskega ministra Matjaža Hana, ki se je udeležil Slovenskega globalnega foruma v Mariboru:

"Vsaka vojna, vsak konflikt, vsako nasilje ali nemir, varnostna tveganja, močno prizadenejo gospodarstvo, tako da to je zelo jasno, ko govorimo, kakšno mora biti okolje za vzdržno gospodarstvo ali poslovanje. Nejprej mora biti mir, stabilnost in trden politični sistem, da gospodarstvo lahko posluje. Če bodo razmere v regiji, ki je že dolgo v konfliktu, eskalirale, to prizadene ne samo arabski del oziroma Bližnji vzhod ampak tudi evropske trge", je povedal.

"Nobena vojna ne vpliva blagodejno na gospodarstvo. Nasprotno. Borze so šle v rdeče, nafta se je podražila za 12 odstotkov, od tega bo največ imela Rusija, ker svoj proračun napaja iz nafte. Zadeve so zelo resne in je treba malo počakati. Ampak ta norija v Izraelu in delovanje Izraela se mora končati in tu bo morala svoje narediti tudi Amerika," je ocenil.

Ministrica za evropske in zunanje zadeve Tanja Fajon je na istem dogodku dejala:

"Jaz bom povedala to, pri čemer Slovenija ves čas vztraja: pozivamo, da se vse strani vzdržijo stopnjevanja napetosti, vedno je diplomacija in dialog tisto prvo orodje, ki ga moramo do konca izkoristiti. Mi bomo vedno vztrajali, da mora politično orodje kot dialog zamenjati vojaško. In torej diplomacija, dialog do zadnjega, to je edino orodje, ki ga tudi Slovenija ima," je povedala ministrica. 

Novico smo dopolnili z izjavama gospodarskega ministra Matjaža Hana in zunanje ministrice Tanje Fajon. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar