Na azijskih borzah optimistično: bo Japonska izšla iz negativnega območja obrestnih mer?

Azijsko-pacifiški borzni indeks MSCI, merilo za primerjalne vrednosti v regiji, se je v sredinem trgovanju povečal najbolj v zadnjih treh tednih, pri čemer je vodilna Japonska. Namestnik guvernerja japonske centralne banke (BOJ) Ryozo Himino je nakazal, da se centralna banka vse bolj približuje odpravi zadnjega režima negativnih obrestnih mer na svetu.

Himino je nakazal, da prvo zvišanje obrestne mere po letu 2007 morda ne bo tako škodljivo, kot so se nekateri bali. Dejal je, da bi japonska gospodinjstva verjetno imela koristi od boljšega neto dohodka, če bi se obrestne mere premaknile v pozitivno območje, vpliv na podjetniški sektor pa bi bil omejen. Meni tudi, da je finančni sistem dovolj odporen, da se spopade s tem prehodom. Gre za doslej najjasnejši znak vodstva BOJ, da razmišljajo o tem, kakšen bi bil učinek, če bi odpravili negativne obrestne mere. 

Japonski indeks Nikkei 225 je zrasel za dobra dva odstotka, medtem ko je indeks Topix napredoval za 1,9 odstotka. Južnokorejski indeks Kospi se je povečal za 0,2 odstotka, medtem ko se je indeks Kosdaq povzpel za 0,8 odstotka. Prav tako je zrasel tudi hongkonški indeks Hang Seng, in sicer se je z enoletne najnižje vrednosti povzpel za dober odstotek, medtem ko je indeks celinske Kitajske CSI 300 imel 0,5-odstotno rast, potem ko je v torek dosegel najnižjo vrednost v zadnjih štirih letih.

Zmanjšala se je vrednost kitajskega juana, čeprav so v Pekingu okrepili podporo valuti za izboljšanje razpoloženja na trgu, potem ko je kreditna agencija Moody's v torek znižala obete s stabilnih na negativne glede državnih obveznic. To je še poglobilo zaskrbljenost glede ravni dolga v drugem največjem gospodarstvu na svetu. 

Najnižje razmerje med prostimi delovnimi mesti in brezposelnostjo od 2021

Število prostih delovnih mest, barometer povpraševanja ameriških delodajalcev po delavcih, se je oktobra zmanjšalo za 617 tisoč na 8,7 milijona, kar je najmanj od marca 2021, je v torek poročalo ameriško ministrstvo za delo. Razmerje med številom prostih delovnih mest in brezposelnimi je zdrsnilo na 1,3, kar je najmanj od sredine leta 2021. Trenutno se sicer napoveduje, da bodo delodajalci ustvarili 187 tisoč novih delovnih mest v novembru. 

"Poročilo nakazuje napredek na poti do mehkega pristanka z nadaljnjim ohlajanjem odpiranja novih delovnih mest, skupaj s stagnacijo pri odpovedih in odpuščanjih," je za Bloomberg dejal Noah Yosif, vodilni ekonomist za trg dela pri podjetju za upravljanje delovne sile UKG.

Novi podatki utrjujejo pričakovanja, da bo ameriška centralna banka (Fed) na decembrskem srečanju obrestne mere ohranila nedotaknjene. Kljub temu naj bi predsednik Feda Jerome Powell še vedno vztrajal pri tem, da ni razloga za nižanje obrestnih mer, dokler inflacija ne bo na vzdržni poti do dvoodstotnega cilja.

"Glede na rahljanje trga dela, upočasnitev gospodarske aktivnosti in verjetnosti, da bo prišlo do dezinflacije, pričakujemo, da bo Fed začel zniževati obrestne mere pozno v prvem četrtletju 2024," meni ekonomist Stuart Paul.

Zahtevana donosnost na desetletne ameriške obveznice je sprva upadla na 4,2 odstotka, nato se je znova nekoliko dvignila. Upadla je tudi zahtevana donosnost avstralskih, novozelandskih in japonskih obveznic.