Donosnost na obveznice pada. Je recesija za vogalom?

Začelo se je z upadom donosnosti na referenčne ameriške državne obveznice, nadaljevalo pa z upadom donosnosti na državne papirje Nemčije, Italije, Grčije in tudi Slovenije, čeprav inflacija v Evropi dosega nove rekorde. Kot glavni razlog za takšno razpoloženje na obvezniških trgih nekateri analitiki opisujejo vse večjo možnost dramatičnega upada gospodarske rasti oziroma recesije.

Donosnost na ameriške desetletne obveznice je upadla pod tri odstotke in je ob 14.22 znašala 2,90 odstotka, kažejo podatki Bloomberga. Donosnost na 30-letne ameriške obveznice je upadla za enajst bazičnih točk, na 3,11 odstotka.

Inflacija na evrskem območju je dosegla nov rekord. Po majski letni ravni 8,1 odstotka za povprečje 19 držav, ki uporabljajo evro, je junija inflacija poskočila na 8,6 odstotka, največ v Estoniji, kjer so se potrošniške cene dvignile za 22 odstotkov v primerjavi z letom prej. Donosnost na nemške destletne obveznice je padla na 1,27 odstotka, na slovenske pa na 2,22 odstotka, kažejo podatki Bloomberga ob 14.55.

Stranski učinki

Divjanje potrošniških cen je po mnenju centralnih bank mogoče omejiti z dražjim denarjem oziroma zviševanjem ključnih obrestnih mer. Kot je za Bloomberg Adria povedal Igor Masten, profesor na Ekonomska fakulteti v Ljubljani, bi morala visoka inflacija Evropski centralni banki narekovati bolj agresivno zvišanje obrestnih mer.

Visoka rast potrošniških cen ima tudi stranske učinke, je prepričan Blaž Hribar, ekonomist in član uprave Pokojninske družbe A.

Bloomberg

 

"V začetku junija je presenetila visoka inflacija, zvišala se je verjetnost agresivnih dvigov centralnih bank, posledično so poskočile donosnosti do dospetja obveznic," je za Bloomberg Adria pojasnil Blaž Hribar. "V drugi polovici junija so se kapitalski trgi osredotočili na kolateralno škodo visoke inflacije in restriktivne denarne politike, to je drastičen padec potrošniškega razpoloženja ter verjeten upad marž in profitabilnosti podjetij. Tako se je precej zvišala verjetnost nastopa recesije, takšna bojazen pa je znižala inflacijska pričakovanja za naprej in med drugim znižala ceno nafte in drugih surovin, kot sta denimo baker in pšenica."

Ob recesiji ne bo agresivnega zategovanja denarne politike

"Povišana verjetnost recesije je bolj znižala donosnosti obveznic višjih bonitet kot tistih z nižjo boniteto," je še povedal Hribar.

Verjetnost za recesijo v ZDA se je čez noč povečala, ko so podatki pokazali, da se je ameriška osebna poraba za maj povečala za zgolj 0,2 odstotka. Jedrni indeks potrošniških cen, najbolj priljubljen indeks ameriške centralne banke Federal Reserve, je maja zrasel na 4,7 odstotka, je v četrtek poročalo ameriško ministrstvo za trgovino. To je 0,2 odstotne točke manj kot predhodni mesec.

Bloomberg

 

Zaskrbljenost zaradi upočasnitve gospodarstva in agresivnih dvigov obrestnih mer s strani Federal Reserve kvari razpoloženje na večini trgov. Predsednik Feda Jerome Powell je v sredo dejal, da je tveganje škode za gospodarstvo manj pomembno kot ponovna vzpostavitev stabilnosti cen.

''Osredotočenost se z inflacije premika na gospodarsko rast, saj se krepijo strahovi pred recesijo. Trgi zato zmanjšujejo pričakovanja glede kratkoročnih in končnih dvigov obrestnih mer,'' je za Bloomberg povedal Prashant Newnaha, strateg za obrestne mere pri TD Securities. Vlagatelji še naprej pričakujejo julijsko zvišanje temeljne obrestne mere za 75 bazičnih točk.

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar