Ameriške borze so pretekli teden zaključile z rastjo. Optimizem zaradi umirjanja ameriške inflacije se je prelil na azijske borze, kjer so borzni indeksi v ponedeljkovem trgovanju zrasli. Trgovci so dobili zagon, ker so v petek objavljeni podatki indeksu cen za osebno potrošnjo pokazili le 0,1-odstotno rast v mesecu maju. Razpoloženja ni skazil niti indeks nabavnih menedžerjev v kitajski proizvodnji neodvisne družbe Caixin. Junija je dosegel 50,5 točke, med tem ko je bil maja pri 50,9 točke. Vrednost kaže na slabšanje oziroma šibko rast aktivnosti.
Proizvodnja v večini Azije se je junija še poslabšala, saj je šibko kitajsko gospodarstvo zmanjšalo povpraševanje po blagu v regiji. Tovarniška dejavnost ostala upadla v sosednjih gospodarstvih Južne Koreje, Japonske in Tajvana. Velik del azijskega proizvodnega sektorja je svoje upe polagal v močno okrevanje Kitajske po pandemiji. Borzni indeksi so kljub temu zrasli.
Najbolj se je okrepil delniški indeks Hang Seng. V ponedeljek se je vrednost povečala za 1,82 odstotka oziroma 345,09 točke na 19.261,52 točke. Tokijski indeks Topix je danes zrasel za 1,33 odstotka (30,51 točke) na 2.319,11. Zaradi samozavesti med večjimi proizvajalci s tem dosega višave, ki jih je nazadnje leta 1990. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je zrasel za 1,6 odstotka oziroma 531,49 točke na 33.720,53 točke.
Kitajski indeks Shaghai SE Composite je pridobil 1,32 odstotka – to je 42,2 točke – na 3.244,26 točke. Tudi korejski delniški indeks Kospi je zrasel. Dan je zaključil 1,25 odstotka višje od izhodišča, to je 32,15 točke pri 2.596,43 točke.
Nekaterih upravljavci denarja so med vikendom opozorili, da je pričakovanje in lovljenje rasti po 13-odsotni rasti svetovnih delnic po prvem polletju tvegano, saj je samo vprašanje časa, kdaj bodo povišane obrestne mere zmanjšale dobičke podjetij. Trgovci z obveznicami se pripravljajo na še en pomemben teden. Objava ključnih podatki o zaposlovanju bi lahko dvignila donosnost 10-letnih državnih obveznic proti ravni štirih odstotkov, za katero opazovalci trga menijo, da privablja vlagatelje v državni dolg.
Cene nafte danes upadajo. Pocenitve poganja strah pred ohlajanjem svetovnega gospodarstva. Severnomorska nafta brent se je pocenila za 0,31 odstotka na 75,18 dolarjev za sod. Cena zahodnoteksaške nafte WTI je upadla za 0,4 odstotka na 70,36 dolarja. Pocenilo se je tudi zlato. Cena unče je upadla za 0,29 odstotka na 1.913,7 dolarja. Najbolj priljubljena kriptovaluta bitcoin je v zadnjih 24 urah pridobila približno polovico odstotka in se giblje pri 30.646 dolarjih.