.webp){kind=icon}
Evropska komisija je danes odobrila Microsoftov prevzem izdelovalca videoiger Activision, potem ko sta svoj veto na 69 milijard dolarjev vreden prevzem podali agenciji za varstvo konkurence v Združenih državah Amerike (ZDA) in Združenem kraljestvu.
Analiza Evropske komisije je pokazala, da dogovor ne bi škodoval konkurenci. Vodja protimonopolne politike Evropske unije (EU) Margrethe Vestager je dogovor z Microsoftom opisala kot "prokonkurenčen" in dodala, da bo dal zagon trgu pretakanja v oblaku, ki predstavlja le od enega do treh odstotkov celotnega trga videoiger.
EU je največji prevzem v zgodovini industrije videoiger odobrila po prejemu zagotovil s strani Microsofta, da bo tudi tekmecem omogočal ponujanje popularnih Activisionovih iger, kot sta Call of Duty in World of Warcraft, na svojih oblačnih platformah za obdobje desetih let. Prav skrb, da bi prevzem omogočil monopolni položaj na področju iger v oblaku, je bila glavni razlog za odklonilni mnenji britanskega urada za konkurenco in trge (angl. Competition and Markets Authority – CMA) ter ameriške zvezne komisije za trgovino (angl. Federal Trade Commission – FTC). Odločitev FTC je bila sprejeta v decembru lani, Združeno kraljestvo pa je prevzem blokiralo konec aprila letos.
"Tudi če do prevzema ne pride, Microsoft ne bo izgubil veliko, saj ima že tako močan položaj na trgu iger, predvsem zaradi uspešnega naročniškega paketa Game Pass in lastništva več kot 20 igralnih studiev," meni upravitelj premoženja pri NLB Skladih Žiga Žibert. "Lahko pa bi ob neuspelem prevzemu nekoliko zanihala tržna vrednost podjetja Activision Blizard, saj je trenutno v ceno vključena tudi verjetnost, da pride do prevzema."
Microsoft, ki izdeluje igralno konzolo Xbox, in Activision sta napovedala pritožbo na odločitev britanskih regulatorjev, a zgodovina ni na njuni strani, saj do sedaj še nobena odločitev agencije ni bila razveljavljena. Tudi v ZDA sta podjetji vložili tožbo za razveljavitev odločitve, a se sojenje ne bo pričelo do avgusta, odločitev pa verjetno ne bo sprejeta pred koncem leta, piše Bloomberg.
Medtem ko je po odločitvi CMA izvršni direktor podjetja Activision Bobby Kotick v intervjuju za Bloomberg TV dejal, da so sporne igre v oblaku "zanemarljiv" del posla, Žibert opozarja, da "igranje iger v oblaku ni več stvar daljne prihodnosti, temveč je realna sedanjost; podjetja, ki bodo obvladovala trg, pa bodo imela ključno konkurenčno prednost".
"Strinjamo se, da je trg pretakanja v oblaku obetaven. Morda se ne strinjamo glede hitrosti, s katero se bo razvijal," pa pravi Vestager in dodaja, da EU predvideva daljše razvojno obdobje za igre v oblaku kot Združeno kraljestvo.
Microsoft je za zagotovitev soglasja regulatorjev ponudil desetletno licenco za trženje igre Call of Duty konkurentu Sony, ki ima v lasti igralno konzolo PlayStation, a to ni odpravilo skrbi britanske agencije. Poleg pritožbe na odločitev je tehnološki velikan sedaj "ponudil nov predlog, s katerim bo konkurenci dovolil, da bodo ponujali njihove igre tudi na svojih platformah za igranje iger v oblaku", še pravi Žibert.
Odobritev prevzema s strani Evropske komisije je po njegovem mnenju "dobra popotnica za odobritev v Združenem kraljestvu in ZDA".
Bloomberg
EU, ki je sicer poznana po strogi regulaciji ameriških tehnoloških velikanov (angl. Big Tech), je bila tokrat prizanesljivejša od ZDA in Združenega kraljestva. Evropska komisarka za varstvo konkurence je večkrat poudarila, da se lahko odločitev njene ekipe razlikuje od odločitve britanske agencije. Komisija po poročanju Bloomberga začenja tudi širšo preiskavo v Microsoftovo oblačno platformo Azure, saj se porajajo skrbi, da podjetje izkorišča svoj dominanten tržni položaj za omejevanje konkurence.
Po odločitvi CMA je delnica Activisiona izgubila okrog 11 odstotkov vrednosti. Trenutna cena 77 dolarjev za delnico je tako precej nižja od cene 95 dolarjev, ki jo za prevzem podjetja ponuja Microsoft.
