Finančni trgi

Ameriški indeks S&P 500 po treh tednih z rastjo

Avtor: Pia Bedene Kralj

03. marca 2023, 08:54

Vlagatelji so bili bolj optimistični zaradi možnosti počasnejše rasti obrestnih mer

Kljub temu se pričakovanja trga glede končnih obrestnih mer niso spremenila

Evropski delniški trgi ne glede na visoko inflacijo zabeležili rast

Depositphotos

Po treh tednih upadanja so se delnice na Wall Streetu v četrtek nekoliko podražile. Kanček optimizma so vlagatelji našli v izjavah nekaterih predstavnikov ameriškega Feda, ki menijo, da se bodo obrestne mere dvigovale nekoliko počasneje. Industrijski indeks Dow Jones je pridobil dober odstotek, tako vseameriški indeks S&P 500 kot tehnološki Nasdaq pa sta pridobila 0,7 odstotka vrednosti.

V sredo so se tečaji delnic znižali, potem ko je Neel Kashkari, predsednik podružnice Feda v Minneapolisu, dejal, da je pripravljen dvigniti obrestne mere na marčevskem zasedanju tako za 0,25 kot za 0,50 odstotne točke. Toda v četrtek, potem ko je Raphael Bostic, predsednik Feda v Atlanti, dejal, da bi morala centralna banka marca zvišati obrestne mere za 0,25 odstotne točke, so se nekateri vlagatelji nekoliko sprostili. Pojasnil je, da se zavzema za počasno in postopno zaostrovanje denarne politike.

Evropski delniški trgi ne glede na vse rastejo

Borzni indeksi na stari celini so po zaključku četrtkovega trgovanja prav tako zabeležili rast, čeprav so bili podatki o februarski inflaciji v območju evra slabši od pričakovanj. Skrbi vlagateljem povzroča predvsem dvig osnovne inflacije na 5,6 odstotka. Prva dama Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde je po objavi podatkov nakazala, da bodo v evrskem območju potrebni dodatni dvigi obrestnih mer, potem ko bo svet ECB dvig za 0,5 odstotne točke predvidoma potrdil na marčevski seji.

Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 se je zvišal za 0,6 odstotka, frankfurtski indeks DAX je porasel za 0,1 odstotka, pariški indeks CAC 40 pa za 0,7 odstotka vrednosti.

Kot se je pokazalo v lanskem letu, je ravno investicijski slog "growth" izrazito občutljiv na pričakovanja o gibanju obrestnih mer in negativno koreliran z njihovo rastjo, medtem ko se je slog "value" v zgodovini dobro odrezal v času povišane inflacije.