30. januarja 2023, 08:00
Sentiment vlagateljev se je spremenil, trgi na začetku leta v zelenih številkah
Največ so pridobile panoge, ki so lani največ izgubile
Oči vlagateljev uperjene v odločitev Feda o dvigu obrestnih mer
Depositphotos
Po lanskoletnih visokih upadih na borzah, ko je ameriški indeks S&P 500 leto končal z 20-odstotnim upadom, letošnje dogajanje na borznem parketu kaže na luč na koncu tunela. Prišlo je do hitre spremembe sentimenta med vlagatelji, kar se je odrazilo v rasti svetovnih borznih indeksov od začetka leta. K rasti ameriškega borznega indeksa S&P 500 so prispevali podatki o umiritvi inflacijskih pritiskov, kar bi lahko pomenilo, da bi ameriška centralna banka Fed lahko končala oziroma upočasnila agresivno dvigovanje ključnih obrestnih mer. Vrednost S&P 500 se je letos okrepila za dobrih pet odstotkov, kar pa je vseeno manj v primerjavi z ostalimi borznimi indeksi z izjemo japonskega indeksa Nikkei 225.
Novo leto je uspešno začelo tudi podjetje Meta, katerega delnica beleži 18-odstotno rast in se trenutno giblje pri ceni 141 dolarja. Delno je rast cene delnice povzročila tudi napoved podjetja, da bo odpustilo več kot 11 tisoč zaposlenih. Podjetje ustanovitelja Marka Zuckerberga je sicer veljalo za enega največjih lanskoletnih poražencev, saj je delnica podjetja izgubila 64 odstotkov vrednosti, Zuckerberg pa je s tem izgubil slabih 80 milijard premoženja, kar ga je na lestvici najbogatejših Zemljanov pomaknilo na trenutno 24. mesto.
Vrednost delnice Alphabeta, ki ima v lasti internetnega giganta Google, je letos narasla za dobrih osem odstotkov; njena cena trenutno znaša 95 dolarjev. Tudi Google je napovedal odpuščanje zaposlenih, in sicer naj bi jih odpustil 12 tisoč.
"Panoga trajnih potrošnih dobrin pridobiva na krilih šibkejšega dolarja in predvsem ob pričakovanjih po večjem povpraševanju pri izvoznikih na Kitajsko, kjer se po sprostitvi protikovidnih ukrepov in ob ponovnem odprtju turizma pričakuje povečane nakupe trajnih potrošnih dobrin," izpostavlja Domen Granda, vodja analiz pri NLB Skladih. Panoga trajnih potrošnih dobrin je od začetka leta pridobila dobrih 11,9 odstotkov, kar nakazuje, da se samozavest potrošnikov vrača. Lani je ta sektor beležil 39-odstotni upad.
Delnica ameriškega proizvajalca električnih avtomobilov Tesla je letos poskočila za 18 odstotkov. Dobiček podjetja v zadnjem četrtletju lanskega leta je presegel pričakovanja analitikov; prilagojen dobiček na delnico je znašal 1,19 dolarja, napovedi analitikov Bloomberga pa so se gibale pri 1,12 dolarja na delnico. Tesla naj bi letos dobavila 1,8 milijona avtomobilov, kar je 37 odstotkov več kot lani.
Sektor informacijske tehnologije je leto začel z osemodstotno rastjo. V sektorju izstopajo predvsem podjetja, ki spadajo v kategorijo proizvajalcev polprevodnikov in čipov. Ameriški proizvajalec grafičnih kartic Nvidia je leto začel z 32-odstotno rastjo, kar ga uvršča med podjetja, ki so se znotraj indeksa S&P 500 na začetku leta odrezala najbolje. K rasti delnice je v veliki meri pripomoglo navdušenje okoli pogovornega bota ChatGPT, ki je v zadnjem času preplavil družbena omrežja. Razlaga je preprosta, Nvidia prevladuje na trgu grafičnih kartic, zasnovanih za reševanje zapletenih računalniških problemov, ki se obdelujejo v aplikacijah umetne inteligence.
Visoko je letos poskočila tudi delnica podjetja Micron, enega največjih globalnih proizvajalcev računalniških čipov, vrednost katere je letos višja za 23 odstotkov. Vse kaže, da ameriška podjetja iz sektorja polprevodnikov in čipov niso utrpela večjih izgub zaradi vladnih ukrepov omejitve izvoza naprednih polprevodnikov na Kitajsko.
"Po negativnem letu 2022 bomo letos priča nominalni donosnosti globalnega delniškega trga od sedem do devet odstotkov," svoja pričakovanja o dogajanju na delniškem trgu izpostavlja Granda. Ob tem dodaja, da bodo na trge vplivali inflacija, obrestne mere, geopolitično dogajanje in vprašanje recesije. Ob povišani negotovosti lahko pričakujemo tudi nadaljnjo povišano nihajnost na delniških trgih.