.webp){kind=icon}
Javni dolg se je letos povečal povsod po svetu in naj bi presegel sto bilijonov dolarjev, v novem poročilu ugotavlja Mednarodni denarni sklad (MDS). Po padcu v letih 2021 in 2022 se je svetovni javni dolg leta 2023 ponovno povečal in naj bi se do leta 2030 približal sto odstotkom globalnega bruto domačega proizvoda (BDP), pri čemer bosta bili gonili največji svetovni gospodarstvi, Kitajska in Združene države Amerike.
Čeprav naj bi se javni dolg do leta 2029 po napovedi MDS v približno dveh tretjinah svetovnih držav stabiliziral ali zmanjšal, ostaja višji kot pred pandemijo covida-19.
Svetovni javni dolg naj bi do konca letošnjega leta dosegel sto bilijonov dolarjev oziroma 93 odstotkov svetovnega BDP.
Novi fiskalni monitor MDS kaže, da bi lahko bila raven dolga v prihodnosti še višja od predvidene in da bodo za njegovo stabilizacijo ali zmanjšanje potrebne veliko večje prilagoditve. Države bi se morale soočiti z dolžniškimi tveganji s skrbno oblikovanimi fiskalnimi politikami, ki ščitijo rast in ranljiva gospodinjstva, hkrati pa izkoristiti cikel sproščanja denarne politike, navajajo v poročilu.
Preberi še
Kako zadolženi so Slovenci na karticah?
Slovenci smo zadolženi za 11,5 milijarde evrov, če seštejemo stanovanjska in potrošniška posojila ter dolg na kreditnih karticah.
07.10.2024
Svet je vse bolj zadolžen in razdeljen
3,3 milijarde ljudi živi v državah, kjer vlade porabijo več za plačevanje obresti kot za izobraževanje ali zdravstvo, kažejo ocene Združenih narodov.
17.06.2024
Kako zadolženi so slovenski blue chipi?
Medletno zmanjševanje obsega kreditov podjetjem se v zadnjih mesecih umirja.
27.05.2024
"Globalni javni dolg je zelo visok," je dejala namestnica direktorja oddelka za fiskalne zadeve pri MDS Era Dabla-Norris, ki je izpostavila pritiske po izdatnem financiranju podnebnih ukrepov, preveč optimistične projekcije dolga ter možnost velikih zneskov neidentificiranih dolgov.
V treh letih lahko dolg preraste 100 odstotkov globalnega BDP
V primeru zelo neugodnega scenarija bi lahko svetovni javni dolg v treh letih dosegel 115 odstotkov globalnega BDP, kar je za skoraj 20 odstotnih točk več, kot je trenutno predvideno.
MDS med ključnimi razlogi navaja šibkejšo rast, zaostrene pogoje financiranja, fiskalne spodrsljaje ter večjo gospodarsko in politično negotovost. "Pomembno je, da so države vse bolj občutljive na globalne dejavnike, ki vplivajo na njihove stroške zadolževanja, vključno s stranskimi učinki večje negotovosti politik v sistemsko pomembnih državah, kot so Združene države Amerike," so zapisali avtorji.
Veliko izgub ustvarijo državna podjetja
Analiza več kot 30 držav ugotavlja, da 40 odstotkov neidentificiranega dolga izhaja iz pogojnih obveznosti in fiskalnih tveganj, s katerimi se soočajo vlade, od katerih je večina povezana z izgubami v podjetjih v državni lasti, še ugotavljajo pri MDS.
Glede na poročilo MDS, ki poziva vlade k zmanjšanju dolga, se bo dolg povečal v ZDA, Braziliji, Franciji, Italiji, Južnoafriški republiki in Združenem kraljestvu.
Čeprav upočasnjujoča se inflacija in padajoče obrestne mere ponujajo vladam priložnost, da uredijo svoje javne finance, je po mnenju MDS le malo znakov, da se države omenjene težave sploh lotevajo.
