MDS opozarja: Svetovni dolg napihujejo ZDA in Kitajska

Javni dolg se je letos povečal povsod po svetu in naj bi presegel sto bilijonov dolarjev, v novem poročilu ugotavlja Mednarodni denarni sklad (MDS). Po padcu v letih 2021 in 2022 se je svetovni javni dolg leta 2023 ponovno povečal in naj bi se do leta 2030 približal sto odstotkom globalnega bruto domačega proizvoda (BDP), pri čemer bosta bili gonili največji svetovni gospodarstvi, Kitajska in Združene države Amerike.

Čeprav naj bi se javni dolg do leta 2029 po napovedi MDS v približno dveh tretjinah svetovnih držav stabiliziral ali zmanjšal, ostaja višji kot pred pandemijo covida-19.

Novi fiskalni monitor MDS kaže, da bi lahko bila raven dolga v prihodnosti še višja od predvidene in da bodo za njegovo stabilizacijo ali zmanjšanje potrebne veliko večje prilagoditve. Države bi se morale soočiti z dolžniškimi tveganji s skrbno oblikovanimi fiskalnimi politikami, ki ščitijo rast in ranljiva gospodinjstva, hkrati pa izkoristiti cikel sproščanja denarne politike, navajajo v poročilu.

"Globalni javni dolg je zelo visok," je dejala namestnica direktorja oddelka za fiskalne zadeve pri MDS Era Dabla-Norris, ki je izpostavila pritiske po izdatnem financiranju podnebnih ukrepov, preveč optimistične projekcije dolga ter možnost velikih zneskov neidentificiranih dolgov.

V treh letih lahko dolg preraste 100 odstotkov globalnega BDP

V primeru zelo neugodnega scenarija bi lahko svetovni javni dolg v treh letih dosegel 115 odstotkov globalnega BDP, kar je za skoraj 20 odstotnih točk več, kot je trenutno predvideno.

MDS med ključnimi razlogi navaja šibkejšo rast, zaostrene pogoje financiranja, fiskalne spodrsljaje ter večjo gospodarsko in politično negotovost. "Pomembno je, da so države vse bolj občutljive na globalne dejavnike, ki vplivajo na njihove stroške zadolževanja, vključno s stranskimi učinki večje negotovosti politik v sistemsko pomembnih državah, kot so Združene države Amerike," so zapisali avtorji.

Veliko izgub ustvarijo državna podjetja

Analiza več kot 30 držav ugotavlja, da 40 odstotkov neidentificiranega dolga izhaja iz pogojnih obveznosti in fiskalnih tveganj, s katerimi se soočajo vlade, od katerih je večina povezana z izgubami v podjetjih v državni lasti, še ugotavljajo pri MDS.

Čeprav upočasnjujoča se inflacija in padajoče obrestne mere ponujajo vladam priložnost, da uredijo svoje javne finance, je po mnenju MDS le malo znakov, da se države omenjene težave sploh lotevajo.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar