Podatki o svetovni trgovini kažejo prve znake 'deglobalizacije'

Bloomberg

Svetovni trgovinski sistem doživlja tektonske premike, ki bodo v prihodnjih desetletjih preusmerili tokove mednarodne dobavne verige. Za to sta kriva dva razloga. Podjetja, ki so se ustrašila pomanjkanja zaradi motenj v dobavi v času pandemije, zmanjšujejo odvisnost od ene same tovarne ali države. Vlade, zlasti v Združenih državah Amerike (ZDA) in Evropi, pa si želijo zagotoviti dostop do ključnih materialov, kot so polprevodniki in redke zemljine, da bi se pripravile na to, da bi se lahko svetovna trgovina razbila na geopolitične bloke. Preobrazba, ki jo nekateri imenujejo "deglobalizacija", bo trajala več let, podatki o trgovini pa šele nakazujejo obseg sprememb ter odgovor na vprašanje, kdo zmaguje in kdo izgublja.

Kljub teorijam o propadu globalizacije se je gospodarsko povezovanje prek čezmejne trgovine izkazalo za izjemno odporno v vojni, lakoti in pandemiji. V zadnjih treh letih se je delež svetovne trgovine v svetovni proizvodnji nekoliko zmanjšal, vendar ostaja večinoma v skladu z zgodovinskimi trendi. Po nedavni analizi družbe ING Groep vsaj od leta 2006 ni bilo pomembnega premika v smeri večje odprtosti trgovine.

Povečanje geopolitičnih napetosti med Washingtonom in Pekingom je spodbudilo špekulacije o sektorski ločitvi med največjima svetovnima gospodarstvoma. Medtem ko je vrednost uvoza kitajskega blaga in storitev v ZDA leta 2022 dosegla najvišjo vrednost doslej, obstajajo znaki, da ameriške carine spreminjajo dvostranske trgovinske tokove. Po podatkih analize Chada Bowna, višjega sodelavca na Petersonovem inštitutu za mednarodno ekonomijo, se je uvoz blaga iz Kitajske, za katerega veljajo carine, lani zmanjšal za približno 14 odstotkov v primerjavi z ravnmi pred trgovinsko vojno leta 2017.

Mehika postaja ključna alternativa Kitajski pri iskanju virov za ZDA. Visoko integrirane dobavne linije med ZDA in Mehiko ter prednostna trgovinska obravnava v okviru sporazuma USMCA prispevajo k ustvarjanju naložbenih priložnosti čez mejo. Uvozniki – in celo nekateri kitajski izvozniki –, ki želijo diverzificirati svoje oskrbovalne verige, hitijo, da bi pridobili mehiške industrijske prostore, ki so leta 2022 dosegli 97,5-odstotno stopnjo zasedenosti. Povpraševanje po skladiščih in drugih industrijskih nepremičninah je še posebej veliko ob meji z ZDA v bližini Tijuane, kjer je stopnja zasedenosti industrijskih prostorov skoraj stoodstotna. Po podatkih mehiškega združenja zasebnih industrijskih nepremičnin je načrtovanih ali v gradnji približno 47 novih industrijskih središč.

Proizvajalci pametnih telefonov, kot je Apple, si prizadevajo zmanjšati svojo odvisnost od Kitajske, saj se trgovinska vojna med Washingtonom in Pekingom zaostruje. V 12 mesecih do marca je Apple potrojil svojo proizvodno zmogljivost v Indiji in tam izdelal za več kot sedem milijard dolarjev telefonov iPhone. Indija zdaj predstavlja približno sedem odstotkov svetovne proizvodnje Applovih iPhonov, letna prodaja v tej državi pa je narasla na šest milijard dolarjev.

Vietnam je še eno središče za podjetja, ki se želijo preusmeriti od Kitajske. V zadnjih sedmih letih se je uvoz vietnamskega pohištva v zabojnikih v ZDA povečal za 186 odstotkov v primerjavi z le petodstotno rastjo primerljivega uvoza iz Kitajske. Po podatkih družbe Descartes Systems Group predstavlja Vietnam zdaj že polovico celotnega izvoza pohištvenih izdelkov iz Kitajske v ZDA. V zadnjem času se naročila za vietnamsko pohištvo sicer zmanjšujejo zaradi upada svetovnega povpraševanja po potrošniškem blagu.

Industrijska politika Pekinga je državo postavila na prvo mesto izvoznic električnih vozil za Nemčijo. Letos bodo električna vozila in priključni hibridi dosegli približno 40 odstotkov vseh dobavljenih vozil na Kitajskem. Po podatkih Bloomberg Intelligence se bo delež Evrope v svetovni prodaji električnih vozil "letos verjetno povečal, saj bo na voljo več modelov, težave v dobavni verigi pa se bodo zmanjšale".

* Prevedla Janja Zalar.