Izjave tedna: 'V Ljubljani se danes vse proda; kupuješ slabše in po višji ceni, ker izbire ni'

Indeks S&P 500 teden zaključuje blizu rekordne vrednosti, v začetku tedna pa smo opozarjali, da bodo v prihodnjih 14 dneh sprejete odločitve in objavljeni podatki, ki utegnejo precej spremeniti dinamiko na kapitalskih trgih. Nekateri so prepričani, da prihaja korekcija (mogoče si je le želijo) in kopičijo denar, da bi lahko padce izkoristili za nove nakupe. 

"Smo kupci velikih tehnoloških podjetij," je dejala Tatyana Bunich, predsednica in ustanoviteljica Financial 1 Tax. "A te delnice so trenutno zelo drage, zato imamo na strani nekaj denarja in čakamo na morebitno večjo pocenitev za dokupovanje."

Ena od pomembnejših odločitev je o (ne)rezanju obrestnih mer s strani ameriške centralne banke Fed. Ob nedavnem nastopu je Jerome Powell namignil, da je morebiti čas za spremembo denarne politike. Čeprav so strokovnjaki v anketah prepričani, da bo do rezanje prišlo, nekateri menijo drugače.

Znano bikovsko razpoloženo ime Ed Yardeni iz podjetja Yardeni Research se sprašuje, ali bo Fed septembra sploh znižal obrestne mere, kot razlog pa navajajo trdovratno inflacijo: "Če jih ne bo, bi to zagotovo vsaj kratkoročno močno prizadelo borzo," je prepričan. Dodaja: "Pričakujem, da se bo ta rast delnic kmalu ustavila."

"Trg zavrača veliko dobrih novic, zato lahko trgovci, če je indeks cen življenjskih potrebščin 'vroč' in je poročilo o zaposlovanju močno, nenadoma sklepajo, da znižanje obrestnih mer ni nujno dokončna stvar, to pa lahko privede do kratko trajajoče razprodaje. Toda delnice si bodo opomogle, ko bodo trgovci spoznali, da Fed ne more bistveno znižati obrestnih mer zaradi dobrega razloga - gospodarstvo je še vedno močno."

Ko govorimo o borzi v ZDA, ne moremo mimo Ljubljanske borze. Po objavi rezultatov največjih borznih družb v polletju se nam je v oddaji Spotlight na Bloomberg Adria TV pridružil Domen Kregar, analitik borznoposredniške hiše Ilirika. Se bodo ti rezultati, ko so prvokotacijske družbe po večini na poti, da presežejo zastavljene cilje, odrazili na vrednosti delnic? 

Kregar je odvrnil: "Po eni strani, kakor ste rekli, je bila rast že zdaj izjemna. SBITOP se je v zadnjem letu skoraj podvojil. Naša podjetja so še vedno relativno poceni proti konkurentom iz drugih držav, predvsem v primerjavi z zahodnimi podjetji, kar kaže, da je še vedno potencial za rast, konec koncev tudi za vlaganje. Ključna stvar je makroekonomska stabilnost Slovenije pa tudi regije, kjer naša podjetja poslujejo. To je vse povezano z nadaljnjo rastjo."

V četrtek smo prisluhnili šefu Cinkarne Celje Alešu Skoku, ki napoveduje, da bodo tržne razmere v drugi polovici leta zahtevnejše. Več na povezavi. 

Skok na Blejski strateški forum (BSF)

V minulem tednu smo pospremili več dogodkov na Blejskem strateškem forumu (BSF) in vam pripravili številne intervjuje. Izpostavljamo besede generalne direktorice Svetovne trgovinske organizacije (STO) Ngozi Okonjo-Iweala.

"Vprašati se moramo, zakaj nastajajo motnje," je opozorila v govoru in dodala: "Trenutnih razmer ne ustvarja le trgovinski problem, temveč tudi tehnologija, ki je izrinila številna delovna mesta, in makroekonomska neravnovesja. Nesporno je, da so številne kritike ZDA upravičene. Nanašajo se na pomanjkanje ustreznih poštenih trgovinskih praks, enakih pogojev in prožnosti v sistemu trgovinskih pravil. ZDA še zdaleč niso edine, ki imajo pomisleke pri izvajanju pravil STO."

"Ameriške carine niso le trgovinsko vprašanje, ampak tudi energije in varnosti. EU se mora začeti spoprijemati z določenimi geostrateškimi področji, mora se osredotočiti na preostali svet, diverzificirati in okrepiti svojo trgovino ter biti močna voditeljica, ne le partnerica," je še povedala Ngozi Okonjo-Iweala.

Tema na forumu je bila tudi širitev Evropske unije (EU), ki je nekoliko zastala. Katera država bo postala 28. članica Evropske? Ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon je dejala, da "Slovenija ostaja zavezana oblikovanju prihodnosti, v kateri bo Zahodni Balkan skupaj z Ukrajino in Moldavijo v celoti vključen v Evropo". 

"Približevanje Zahodnega Balkana, Moldavije in Ukrajine EU niso samo obljube. So prioriteta. Te države so v srcu Evrope in so del evropske prihodnosti. V prihodnjih letih moramo EU pripraviti na širitev – z reformami, prilagoditvami proračuna in okrepitvijo upravljanja. Širitev ne bo lahka, a bo vredna truda," je o širitvi povedal predsednik Evropskega sveta Antonio Costa.

Zatrdil je, da bodo morali vsi v EU in na Zahodnem Balkanu prevzeti odgovornost, saj ne gre za geografijo, ampak za vrednote. Dodal je, da bo širitev bolj zahtevna za države Zahodnega Balkana kot za EU. "Resnični izziv je sprememba miselnosti: preseči zgodovinske spore, da bi zgradili skupno prihodnost."

Gospodarstvo EU in guverner Banke Slovenije

Pogovarjali smo se tudi z enim vidnejših članov Sveta Evropske centralne banke (ECB) Madisom Müllerjem. Osnovna predpostavka ostaja, da bomo imeli postopno oživitev rasti: "Glede na najnovejše podatke iz drugega četrtletja se zdi, da se gospodarstvo ponekod postopoma krepi, nekatere države dosegajo nekoliko boljše rezultate od pričakovanih. Francija in Španija sta bili nekoliko boljši v smislu rasti, Nemčija nekoliko slabša, vendar v povprečju mislim, da lahko ob upoštevanju najnovejših podatkov o rasti indeksa nabavnih menedžerjev PMI še vedno domnevamo, da smo bolj ali manj na poti, ki je bila že ob zadnjih napovedih ECB."

Pred medije je stopil viceguverner in član Sveta Banke Slovenije Primož Dolenc. Slovenija je namreč že osem mesecev brez guvernerja Banke Slovenije, Dolenc pa zagotavlja, da delovanje tako v notranjem kot mednarodnem smislu poteka popolnoma nemoteno: "Vabljeni smo na mednarodne dogodke. Lahko sodelujem na sejah Sveta ECB, sicer ne z glasovalno pravico, pa vendarle. Tudi kolegi iz drugih držav pridejo k nam in imamo normalne odnose."

Namesto gradnje dve leti mrtvega teka

Pogledali smo tudi na trg nepremičnin. Matjaž Cerjak iz družbe Brusnica se je potem, ko je 20 let preživel v tujini in se vrnil v Slovenijo, lotil nepremičninskega posla. V Dravljah v Ljubljani v svojem prvem projektu v Sloveniji želi zgraditi tri stolpnice s 356 stanovanji, imenovane Regentov kvart. Danes bi bil projekt verjetno zgrajen do vrhnjega nadstropja, a se gradnja še ni začela, saj zadeva že dve leti stoji na sodišču.

Cerjak pravi, da ker stanovanj ni dovolj, "se v Ljubljani danes vse proda; kupuješ slabše in po višji ceni, ker izbire ni. "Zato se pridružujem tistim, ki so za regulacijo, da bomo privabili več ljudi, ki bodo, podobno kot jaz, pripeljali denar, poskusili nekaj zgraditi in nekaj ponuditi na terenu."

Nadaljuje: "Leta 2020 sem se odločil za nakup tega projekta v Dravljah, a je vprašanje, ali ga bomo zaključili do leta 2028. Če bi danes dobil pravnomočno odločitev, bi trajalo še tri mesece, da pripravimo tender, dve leti bi se gradilo, pa bi bilo že leto 2028. Torej bi celoten cikel trajal osem ali devet let. Koliko ljudi je pripravljenih vložiti svoj denar v projekt, ki bo donosen šele čez devet let?" 

Povezava do celotnega intervjuja.