Gospodarska rast v Sloveniji se po relativno visoki rasti v prvem polletju umirja in se bo do konca leta znatno upočasnila. Recesiji pa se je mogoče tudi izogniti, če ne bo prišlo do večjih pretresov.
Tako meni guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle, ki je odgovarjal na vprašanja nekaterih novinarjev ob robu Blejskega strateškega foruma. Poudaril je, da je Slovenija zabeležila relativno visoko gospodarsko rast v prvi polovici leta, skoraj dvakrat hitrejšo od preostanka evrskega območja.
Bruto domači proizvod se je v drugem četrtletju povečal za 8,2 odstotka, kar je bila najvišja rast v tem kvartalu med članicami Evropske unije.
"Pričakovanja za naslednje obdobje, za drugo polovico leta so seveda drugačna. Dejstvo je, da se učinki ruske agresije v večji meri odražajo tudi v našem gospodarstvu, tako da v Banki Slovenije pričakujemo, da se bodo stopnje gospodarske rasti v drugi polovici leta znatno upočasnile. Vendar je trenutno naš osrednji scenarij, da bomo še vedno ostali v pozitivnem območju," je dejal Vasle.
Vse je odvisno od geopolitike
"Kaj se bo zgodilo v prihodnjem letu, je v največji meri odvisno od nadaljnjega razvoja geopolitičnih razmer. Ob predpostavki, da ne bo prišlo do dodatnih pretresov, za Slovenijo in za celotno evrsko območje pričakujem, da bomo ohranili pozitivne stopnje rasti tudi v prihodnjem letu in letu 2024."
Banka Slovenije je v najnovejšem poročilu o finančni stabilnosti zatrdila, da so slovenske banke v dobri kondiciji in pripravljene na upočasnitev ekonomije ter na nižje rasti kreditov, tudi stanovanjskih.
"Kar zadeva slovenske banke, se osnovni kazalniki poslovanja v poletnih mesecih niso bistveno spremenili. Torej še naprej govorimo o relativno stabilnem bančnem sistemu glede osnovnih pokazateljev o kapitalski ustreznosti in likvidnosti tudi glede dinamike kvalitete njihovega portfelja. Tako da v tem trenutku ocenjujemo, da je finančna stabilnost v Sloveniji na zadostni ravni," je novinarjem zatrdil guverner Banke Slovenije.
Upočasnitev rasti stanovanjskih kreditov
Upočasnitev rasti stanovanjskih kreditov so zabeležili pri Novi KBM, je v intervjuju dejal predsednik uprave John Denhof. Opozarja, da bo slika jasnejša jeseni, ko bodo znani podatki o novih kreditih za september in oktober.
Tudi Banka Slovenije priznava, da rast kreditov vzdržuje relativno visoke cene nepremičnin v Sloveniji.
"Je pa res, da visoke cene nepremičnin spremlja tudi povišano kreditiranje s strani bank, kar smo v Banki Slovenije naslovili s specifičnimi makrobonitetnimi ukrepi, predvsem na področjih, kjer smo ocenili, da bi lahko negativno vplivale na finančno stabilnost."