Normirancev že skoraj 70 tisoč, vlada jim napoveduje spremembe

Minister za finance Klemen Boštjančič bi rad odpravil anomalije, ki so se po njegovi oceni nakopičile v zadnjih letih. Ena od njih so tudi samostojni podjetniki z normiranimi odhodki. ''Absolutno ta vlada želi, da je redna zaposlitev primarna odločitev delavcev in delodajalcev. Zelo hitro bomo sprejeli določene ukrepe, določene že v letošnjem letu, da normiranost ne bo tako zelo zanimiva, kot je danes," je po poročanju 24ur dejal Boštjančič.

Medtem število normirancev še kar raste. Ob polletju jih je bilo že skoraj 70 tisoč, kažejo zadnji podatki finančne uprave (Furs).

Kako so obdavčeni normiranci

V primeru uveljavljanja normiranih stroškov ni treba zbirati računov, saj se priznajo v določenem deležu celotnih prihodkov. Trenutno se normirancem prizna 80 odstotkov normiranih stroškov. To pomeni, da se jim davek v višini 20 odstotkov obračuna na 20 odstotkih stroškov, kar je skupno štiriodstotna obdavčitev. Normiranci morajo ob tem plačevati še minimalne prispevke. Boštjančič je na zaslišanju na odboru državnega zbora za finance omenil, da zagovarja znižanje olajšave z 80 na 50 odstotkov.

Imamo enega najboljših davčnih sistemov na svetu

''Imamo zelo ugoden davčni sistem za samostojne podjetnike. V bistvu enega najboljših na svetu,'' nam je v nedavnem intervjuju povedal ustvarjalec podkastov Klemen Selakovič. ''Po mojem mnenju boš zelo težko našel državo, kjer boš plačal manj davka, kot ga plačaš v Sloveniji kot samostojni podjetnik (normirani). Normiranemu samostojnemu podjetniku v Sloveniji je 80 odstotkov vseh prihodkov priznanih kot stroškov. Se pravi, da plača davek samo na 20 odstotkov prihodka. Preračunano plača štiri odstotke davka. Verjetno kje na svetu obstaja manjša ali nična obdavčitev, ampak to je v top enem odstotku na svetu,'' davčno ureditev normirancev ocenjuje Selakovič.

Osebni arhiv

 

Kaj pravijo davčni strokovnjaki

Na vprašanje, ali je dobro biti normiranec, nam v Zbornici davčnih svetovalcev Slovenije (ZDSS) niso dali enoznačnega odgovora. ''To presoja vsak gospodarski subjekt oziroma samostojni podjetnik (s. p.) sam, glede na obseg dejanskih stroškov, ki mu nastanejo pri izvajanju njegove dejavnosti, upoštevajoč zakonsko določeno omejitev na prihodkovni strani. Res pa je, da presoja oziroma strokovna analiza, ali je ureditev ustavnopravno skladna s temeljnim načelom enakosti pred zakonom vsaj po našem vedenju še ni bila narejena.''

Poudarjajo, da je normirance neprimerno prikazovati kot davčne zavezance, ki izkoriščajo sistem. ''To ugodnost lahko uporabi le tisti s. p. ali d. o. o. kot tudi druga oblika gospodarske družbe, ki izpolnjuje z zakonom določene pogoje. Po mnenju ZDSS pa bi zakonodajalec sicer moral bolj jasno zapisati kriterije za presojo obstoja delovnega razmerja (kaj so elementi delovnega razmerja).''

Kažejo na Avstrijo

Ocenjujejo, da bi ukinitev normirancev lahko povzročila porast sive ekonomije, kar ni dobro za državni proračun in družbo. V zbornici predlagajo reformo po vzoru Avstrije. Vsaka poenostavitev mora temeljiti na predhodno izdelani analizi dejanskega stanja, upoštevajoč ustavno načelo enakosti pred zakonom. ''Če se bo zakonodajalec odločil za ukinitev normirancev, mora poleg težav istočasno preveriti upravičenost do večkratnega plačevanja socialnih prispevkov,'' pišejo.

Opozarjajo, da statusa normiranca ne smemo enačiti z obdavčitvijo po sistemu pavšala. ''Sistem pavšalne obdavčitve, kot ga poznajo v Avstriji, omogoča večjo administrativno razbremenitev za plačnike davkov, vendar se lahko uporablja zgolj za posamezne dejavnosti. Tako zavezanci v Avstriji, ki se odločijo za pavšalno obdavčitev (kar je mogoče šele po petih letih obdavčenja po dejanskih prihodkih in odhodkih), ugotavljajo normirane odhodke le za določene stroške (stroški najema, amortizacija ipd.), medtem ko ostale stroške (za blago, plače ipd.) izkazujejo v dejanskih zneskih.''

Slovenija neuspešno posnemala Avstrijo

''Obdavčitev po sistemu pavšala je smiselna in dopustna, če način obdavčitve ne dopušča nižjih davčnih obveznosti v primerjavi z drugimi načini plačila davkov. Zato je pavšalna obdavčitev (ali obdavčitev po sistemu normiranosti) smiselna le, če je določena za posamezne dejavnosti (npr. za gostinstvo, sobodajalstvo ipd.), kot to velja v Avstriji. Slovenska ureditev je želela na področju normiranosti posnemati avstrijsko, žal pa smo zaradi nerazumevanja ključnih načel (enakost pred zakonom) s tem načinom obdavčitve ogrozili poštenost davčnega sistema, saj so normiranci v Sloveniji smiselni izključno za storitveno dejavnost in ne za dejavnosti, kjer nastajajo tudi stroški za blago in material.''

Davek štiri ali 40 odstotkov

Omenjajo primer izvajalcev storitvenih dejavnosti, ki plačujejo zgolj štiriodstotno stopnjo davka na dobiček, če pa s. p. ni normiranec, lahko plača celo 40 odstotkov davka. ''Cedularnost obdavčitve pri normirancih je vprašljiva, če gre za neupravičeno razlikovanje med plačniki davkov. Poenostavitev je dopustna le, če je ustrezno utemeljena za posamezno dejavnost in če je namen pavšala administrativna razbremenitev plačnika davkov (ekonomičnost postopka).''

Kot šolski primer, ki kaže na neustreznost ali diskriminatornost sedanje ureditve, omenjajo dejavnost oddajanja nepremičnin. ''S. p. normiranec, ki izvaja dejavnost oddajanja nepremičnin v najem, plača na ustvarjeni 'dobiček' štiri odstotke davka (dohodnina), fizična oseba z istovrstno dejavnostjo 15 odstotkov, s. p., ki ni normiranec, plača davek po dohodninski lestvici in d. o. o., ki ni normiranec, 19 odstotkov (davek od dohodkov pravnih oseb), s tem, da d. o. o. pri izplačilu dobička družbenikom plača še dodatnih 25 odstotkov davka.'' Zbornica zato predlaga revizijo in sistemsko prenovo obstoječega davčnega sistema, ki bo zagotavljal enakost pred zakonom.

Ob polletju že skoraj 70 tisoč normirancev

Število normirancev oziroma samostojnih podjetnikov, ki ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, v zadnjih letih narašča. Normirancev je bilo leta 2021 že več kot 65 tisoč, zadnji podatek ob polletju 2022 prikazuje povečanje na skoraj 70 tisoč. Normiranci so presegli število samostojnih podjetnikov, ki obračunavajo osnovo na podlagi dejanskih stroškov; njihov delež je zrasel na 55 odstotkov. Od vseh fizičnih oseb z dejavnostjo jih je približno tretjina popoldanskih samostojnih podjetnikov.

Vztrajno naraščajo tudi njihovi prihodki. V zadnjih petih letih so se prihodki normirancev, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, povečali za 153 odstotkov, in sicer na 1,45 milijarde evrov. To je dobrih 21 odstotkov vseh prihodkov 'navadnih' in normiranih samostojnih podjetnikov. V 2020 je imela malo manj kot polovica vseh (46 odstotkov) prihodke nižje od 20 tisoč evrov. Večina oziroma 54 odstotkov zavezancev je imelo prihodke višje od 20 tisoč evrov.

Daleč največ prihodkov, slabih 536 milijonov evrov oziroma več kot tretjino, so ustvarili v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti. S 177,8 milijona evrov sledijo informacijske in komunikacijske dejavnosti. V kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih so normiranci ustvarili 94 milijonov evrov prihodkov in v gostinski dejavnosti 93 milijonov evrov prihodkov.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar