Turizem v Ljubljani: Kdaj načrtovana rast preraste v prenasičenost?

Sprehodu po središču prestolnice se je v poletnih mesecih zaradi turistične gneče včasih najbolje izogniti, a trajnostna in butična strategija turističnega razvoja Ljubljane vključuje nadaljnjo rast nočitev turistov in razvoj infrastrukture. Domačini se pogosto pridušajo čez gnečo v središču "najlepšega mesta na svetu", kot ga opisuje župan Zoran Janković. O "spremenjenih vsakdanjih poteh" Ljubljančanov skozi mesto v sezonskih vrhuncih je za portal N1 govorila krajinska arhitektka Ana Kučan, ki poleg gneče izpostavlja tudi hrupne komercialne programe na javnih prostorih. V zadnjih letih opaža prevladujoče načelo, "ki javni prostor vidi predvsem kot priložnost za zaslužek".

Toda ali to pomeni, da Ljubljana v želji po zaslužku privablja več turistov, kot jih lahko nastani? Tako v mestni občini kot Slovenski turistični organizaciji (STO) menijo, da ne. "Ugotavljamo, da imamo v slovenskem turizmu še prostor za zmerno rast števila turističnih prihodov in prenočitev, vendar se moramo osredotočati na pospeševanje obiska zunaj sezone ter ustrezno upravljanje turističnih tokov," so nam sporočili iz STO.

Mnenja meščanov je zavod Turizem Ljubljana zbral v lanskoletni raziskavi o zadovoljstvu s turizmom v mestu. Rezultati kažejo, da se dve tretjini vprašanih strinjata z izjavo, da razvoj turizma prispeva k razvoju Ljubljane, a se slabi dve tretjini obenem tudi strinjata z izjavo, da je zaradi turizma življenje v Ljubljani dražje, kar pri zavodu pripisujejo predvsem dvigu cen nepremičnin, ki so deloma posledica kratkoročnega najema v turizmu.

Odprta kuhna

 

Med pozitivne vidike življenja v prestolnici je več kot polovica od tisoč vprašanih navedla zaprtje mestnega središča za promet, naravo, zgodovinske stavbe in infrastrukturo. Med negativnimi vidiki pa so navedli visoke cene in gnečo, zadnja je bolj trn v peti prebivalcem v središču mesta. Dobra četrtina prebivalcev središča ocenjuje turiste kot moteče, v drugih predelih mesta podobno meni dobra desetina prebivalcev. Predvsem prebivalci ljubljanskega središča si želijo večje vključenosti v turistične odločitve mesta, še kaže raziskava.

Čezmerni trajnostni turizem?

Vendar pristojni vztrajajo, da Ljubljane ne obišče preveč turistov, izziv pa ostajata razpršenost obiskovalcev in čas obiska. "Ljubljana je zlasti v poletnih mesecih res živahnejša, vendar o čezmernem turizmu v prestolnici ne moremo govoriti," so za Bloomberg Adria komentirali na Mestni občini Ljubljana (MOL). "O čezmernem turizmu lahko govorimo na podlagi različnih kazalnikov, med drugim z zasičenostjo destinacije, ki primerja število nočitev gostov s številom prebivalcev. Ljubljana je v letu 2022 dosegla vrednost 6,7, kar je pod evropskim povprečjem (11,0), ki je izračunano na podlagi 115 evropskih mestnih destinacij."

V glavnem mestu živi nekaj manj kot 300 tisoč ljudi, po podatkih statističnega urada (Surs) pa so turisti ustvarili slaba dva milijona nočitev.

Ljubljana okoli 95 odstotkov obiska dolguje tujim gostom, slaba polovica obiska pa je zgoščena v poletnih mesecih, piše v trenutni turistični strategiji mesta za obdobje 2021–2027, ki je bila sprejeta decembra 2020. Prostor za rast turizma na občini vidijo predvsem v nizki sezoni, tj. v obdobju med novembrom in marcem, poletno gnečo pa skušajo razpršiti čez večji del mesta.

"Že vrsto let vlagamo napore v preusmerjanje turističnih tokov zunaj mestnega središča v manj obiskane predele Ljubljane, vključevanje znamenitosti zunaj centra Ljubljane v ponudbo turistične kartice. Turistične tokove preusmerjamo tudi z razvojem infrastrukture, zlasti razvojne osi vzdolž Ljubljanice, ki jo trenutno širimo predvsem proti vzhodu," pojasnjujejo na MOL.

O prenatrpanosti mesta poročajo celo turisti sami. Po raziskavi iz avgusta 2019, ki so jo pri Turizmu Ljubljana izvedli na avtobusih GoOpti na relaciji Ljubljana–letališče Brnik, je več odhajajočih turistov Ljubljano opisalo kot prenatrpano, kar ni bila njihova predstava pred prihodom.

"Turistični tokovi v Ljubljani so zgoščeni na zelo omejenem območju mestnega središča in se v veliki meri prekrivajo z območjem za pešce. Velika koncentracija povpraševanja v strogem mestnem jedru in majhen interes za obisk drugih delov Ljubljane ali regije spadata med naraščajoče izzive turizma v Ljubljani," ugotavljajo avtorji strategije.

Od leta 2014, ko je prestolnico obiskalo dobrih 600 tisoč turistov, je število prihodov v naslednjih petih letih raslo s 13-odstotno letno stopnjo in leta 2019 doseglo 1,1 milijona obiskovalcev. Število nočitev se je v istem obdobju povečalo za 14 odstotkov vsako leto oziroma za 90 odstotkov v šestih letih, po podatkih Turizma Ljubljana. V času pandemije je število prihodov in nočitev upadlo za približno tri četrtine v primerjavi z letom 2019.

Depositphotos

 

Kljub poletni gneči na nabrežju Ljubljanice je bila lani stopnja neto zasedenosti ležišč v nastanitvenih obratih 41,7-odstotna, medtem ko je bila v predpandemskem letu 2019 višja, in sicer 44-odstotna.

Do konca strateškega obdobja načrtuje občina rast števila nočitev za 14 odstotkov na letni ravni, povečanje porabe posameznega turista za štiri odstotke na letni ravni, podaljšanje dobe bivanja z 2,5 na tri noči ter povečanje števila direktnih letalskih povezav z devet v letu 2020 na 25–30 v letu 2027.

Bled in Bohinj

Slovenija se na področju turizma trži kot butična destinacija, kar načeloma pomeni nasprotje množičnega turizma: manjše število gostov, višja dodana vrednost in trajnostno usmerjena ponudba. Po mnenju STO s čezmernim turizmom Slovenija nima takšnih težav kot nekatere evropske države.

Tudi druge destinacije v Sloveniji skušajo upravljati turistične toke. Bohinj je leta 2021 sprejel strategijo trajnostnega razvoja območja Bohinjskega jezera, v kateri so ocenili nosilnost prostora jezerske sklede ter pripravili predloge ukrepov za trajnostni razvoj dejavnosti. Soteska Vintgar na Bledu je postala prva naravna vrednota v državi z uradno določeno nosilno zmogljivostjo. V Soški dolini pa so omejili obisk Tolminskih korit, da bi zagotovili, da bo obisk te naravne lepote za vse obiskovalce prijetno doživetje, so nam sporočili iz STO.

Bloomberg Adria

 

V celotni Sloveniji je kazalnik intenzivnosti turizma nižji od bolj turistično razvitih držav. V letu 2018 je bil 7,6 nočitve na prebivalca, medtem ko je na Hrvaškem 22 nočitev na prebivalca.

Airbnb in visoke cene nepremičnin

Ena pogostih kritik turizma je tudi vpliv na rast cen nepremičnin zaradi vse pogostejšega oddajanja namestitev prek platform delitvene ekonomije, kot sta Airbnb in Booking. Trend rasti priljubljenosti tovrstnih nastanitev opažajo tudi pri Turizmu Ljubljana. Ponudba v tovrstnih zasebnih namestitvah je glavni nosilec rasti, pravijo. V letu 2019 je bilo na voljo 7.161 ležišč.

"Nenehna rast števila zasebnih nastanitvenih zmogljivosti brez učinkovitejših predpisov in mehanizmov za spremljanje in urejanje lahko resno ogrozi koncept trajnosti ljubljanskega turizma in dolgoročno vpliva na zadovoljstvo in zaznavo lokalnega prebivalstva glede razvoja turizma," ugotavljajo v strategiji.

Turizem ustvari devet odstotkov slovenskega BDP

Turizem je pomemben sektor slovenskega gospodarstva, saj je leta 2022 ustvaril 9,2 odstotka bruto domačega proizvoda in 10,1 odstotka vseh zaposlitev, tj. skoraj 93 tisoč delovnih mest po podatkih Svetovnega potovalnega in turističnega sveta (WTTC).

Letos naj bi se prispevek turizma k BDP povečal za tri odstotke v primerjavi z lani, število zaposlenih pa za dva odstotka, še napoveduje poročilo WTTC o gospodarskem pomenu turizma. Tako prispevek k BDP kot število delovnih mest ostajata pod ravnmi iz leta 2019.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar