Različne napovedi rasti slovenskega BDP: Katera je najzanesljivejša?

STA

Mednarodni denarni sklad (MDS) je prvič v enem letu zvišal obete za svetovno gospodarsko rast. Bruto domači proizvod (BDP) se bo leta 2023 po napovedih povečal za 2,9 odstotka, kar je 0,2 odstotne točke več kot v oktobrski napovedi. Najnovejša napoved ne vključuje podatkov za Slovenijo, saj je ta v sicer četrtletne napovedi večjih gospodarskih inštitucij večinoma vključena le dvakrat letno. Tudi vodilne slovenske inštitucije, ki se ukvarjajo z napovedmi, te običajno objavljajo dvakrat letno.

Kdaj najnovejše napovedi?

Urad RS za markoekonomske analize in razvoj (Umar) bo novo napoved objavil sredi marca. To bo tudi prva posodobljena napoved za slovensko gospodarstvo. V zadnji napovedi, objavljeni septembra lani, je Umar Sloveniji za letos napovedal 1,4-odstotno gospodarsko rast, za prihodnje leto pa 2,6-odstotno rast.

Pri marčni napovedi bodo upoštevali tudi sveže podatke o gospodarski rasti v zadnjem lanskem četrtletju, ki jih bo sredi februarja objavil Statistični urad RS (Surs). In kako gotove so napovedi Umarja? Umar pri svoji napovedi gibanja BDP ne izpostavlja preračunane gotovosti napovedi, temveč – kot so pojasnili za Bloomberg Adria – le oceno uspešnosti napovedovanja.

Kako zanesljive so napovedi?

Umar poleg napovedi objavlja tudi analizo natančnosti napovedi. Kot so zapisali lani, se je BDP v letu 2021 realno zvišal za 8,1 odstotka, kar je bilo več od pričakovanj vseh vključenih institucij. Najmanjšo napako je v letu 2021 tako pri pomladanski kot jesenski napovedi naredila BS (2,9 in 1,4 odstotne točke), ki svoje napovedi objavi med zadnjimi. Napaka Umarja, ki svoje napovedi objavi med prvimi, je pri pomladanski napovedi leta 2021 znašala 3,5 odstotne točke. Zelo podobne so bile tudi napake Evropske komisije in Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), napake ostalih institucij pa so bile večje in so presegle štiri odstotne točke. Tudi pri jesenski napovedi so bile napake načeloma manjše pri institucijah, ki so napovedi objavile pozneje.

Spomladi objavljena napoved sicer najbrž ne bo bistveno višja od jesenske (1,1-odstotna rast BDP), čeprav so se okoliščine za poslovanje v zadnjih dveh mesecih pomembno izboljšale, predvsem na račun cenejših energentov in pričakovanj o hitrejši rasti povpraševanja na Kitajskem. Analitik GZS Bojan Ivanc je za Bloomberg Adria pojasnil, da vsaka napoved v grobem temelji na predhodnih podatkih, ki so predmet revizije, in aktualnih kazalnikih razpoloženja v gospodarstvu.

V večini primerov so napovedi za tekoče leto dokaj natančne, z daljšanjem obdobja napovedi pa natančnost upada. Izjemne situacije v svetovnem gospodarstvu, kot so velika finančna kriza, pandemija in invazija v Ukrajini, so primeri dogodkov, ki jih napovedi predhodno ne morejo vračunati v projekcije, zato je logično, da takšnim dogodkom sledijo revizije napovedi. Vseeno na dolgi rok za večino let napovedi odražajo ustrezna pričakovanja o gospodarskih gibanjih. V določenih letih so lahko sicer preveč optimistična, v določenih pa tudi preveč pesimistična, kar denimo kaže okrevanje po prvem valu izbruha pandemije covida-19.