Različne napovedi o gospodarski rasti, a vse pričakujejo upočasnitev

Depositphotos

Gospodarska rast v Sloveniji se bo v naslednjem letu upočasnila, se strinjajo napovedi tako domačih kot mednarodnih institucij. Njihove ocene se med seboj sicer razlikujejo, med drugim tudi zaradi časa objave, a skupaj z vladnim predlogom proračuna za naslednji dve leti vzbujajo pričakovanje, da se bo Slovenija izognila recesiji.

Napovedi bruto domačega proizvoda (BDP) različnih institucij za letošnje leto predvidevajo rast od pet do 6,2 odstotka, za prihodnje leto pa od 0,8 do 2,4 odstotka. Najvišjo letošnjo rast napoveduje Evropska komisija, katere ocena je skoraj dvakratnik napovedi rasti evropskega BDP (3,3 odstotka). Najvišjo rast v letu 2023 pa je junija napovedala Banka Slovenije, a bo v decembrski oceni to napoved morda spremenila.

Mednarodni denarni sklad (MDS), čigar misija se je v teh dneh mudila v Sloveniji, je v svoji novembrski napovedi Sloveniji prisodil 1,8-odstotno rast v letu 2023. Danes objavljena jesenska napoved OECD pa pričakuje le 0,5-odstotno rast slovenskega gospodarstva. V istem letu naj bi svetovno gospodarstvo zraslo za 2,2 odstotka, še napoveduje OECD.

Tokratna recesija bo drugačna, saj naj ne bi preveč prizadela stopnje zaposlenosti v Sloveniji, kar je sicer običajno ob recesijah, meni Pahor. Ključna razlika je sočasno visoka inflacija, ki viša nominalne prihodke in niža vrednost dolgov. Nižja gospodarska rast ali recesija na kratek rok nista "nič tragičnega, če uspemo na dolgi rok ohranjati neko zdravo stopnjo rasti", dodaja ekonomist, ki opozarja na pomembnost dobrih investicij, zlasti v zeleni in digitalni prehod, ter sistemskih reform na področju pokojninskega sistema, zdravstva in davkov.

"Glede na predlog proračuna, ki predvideva tudi rekordne evropske investicije, je čedalje realnejše pričakovanje, da se bo Slovenija v letu 2023 izognila recesiji," pravi Pahor.