V Slovenijo se je lani priselilo 30.854 prebivalcev, medtem ko se jih je odselilo 22.335. Števil priselitev se je zmanjšalo za sedem odstotkov, odselitev pa povečalo za štiri odstotke, je poročal statistični urad Surs. Selitveni prirast je tako znašal 8.519 prebivalcev, kar je 26 odstotkov manj kot v letu 2024. Pri slovenskih državljanih je bil selitveni prirast negativen, saj se je priselilo 3.950 in odselilo 4.928 državljanov. Priselitve so se zmanjšale za 17 odstotkov, odselitve pa za tri odstotke.
Selitveni prirast tujih državljanov je bil še 27. leto zapored pozitiven, piše Surs. Lani se jih je v Slovenijo priselilo 9.500 več, kot se jih je iz nje odselilo. '' K temu so največ prispevali državljani Bosne in Hercegovine – v Slovenijo se jih je priselilo 2.000 več, kot se jih je iz nje odselilo,'' piše Surs.
Slovenci se najpogosteje vračajo iz Avstrije in Nemčije
Najpogostejši državi prejšnjega prebivališča priseljenih slovenskih državljanov sta bili Avstrija in Nemčija, takšnih je bil 19 in 18 odstotkov priseljenih Slovencev, za njima pa so sledile Hrvaška, Šiva in Italija. Med tujce se je v Slovenijo priselilo največ prebivalcev Bosne in Hercegovine, takšnih je bilo 30 odstotkov priseljenih tujih državljanov.
Med Slovenici, ki so se odseljevali, je bila cilj najpogosteje Avstrija. Tam se je odselilo 20 odstotkov državljanov Slovenije. Na drugem mestu je bila s 17 odstotki Nemčija. Pri tujih državljanih so se najpogosteje preselili v Bono in Hercegovino. Takšnih je bilo 33 odstotkov. Drugem mestu je bilo Kosovo s 16 odstotki in na tretjem mestu Srbija z 11 odstotki.
Notranje selitve: tujci bolj mobilni od Slovencev
Lani je bilo v Sloveniji registriranih 106.840 sprememb naselja prebivališča znotraj države, kar je štiri odstotke manj kot leto prej. Večina selivcev (81 odstotkov) se je preselila v drugo občino, medtem ko se jih je 19 odstotkov preselilo v drugo naselje znotraj iste občine. Spremembo prebivališča je prijavilo približno 86.000 državljanov Slovenije in 21.000 tujih državljanov, povprečna starost notranjih selivcev pa je bila 35,6 leta.
Naselje prebivališča je vsaj enkrat zamenjalo pet odstotkov prebivalcev Slovenije, pri čemer so bili tujci precej bolj mobilni od slovenskih državljanov – med tujci se je v povprečju preselil vsak enajsti, med državljani Slovenije pa vsak petindvajseti prebivalec.
.webp){kind=icon}
