.webp){kind=icon}
Statistični urad (Surs) je objavil posodobljene podatke o primanjkljaju v državni blagajni v letu 2021. Marčevska napoved se je zmanjšala za 310 milijonov evrov; končni primanjkljaj v letu 2021 je tako znašal 2,44 milijarde evrov ali 4,7 odstotka BDP.
Novi podatki Sursa se od marčevskih razlikujejo zaradi razlik v davčnih prihodkih. V prejšnjem poročilu so uporabili oceno, ki so jo zdaj nadomestili s podatki iz davčnih napovedi. Davčni primanjkljaj je bil lani 0,5 odstotka nižji od prvotne napovedi.
Skupni javnofinančni prihodki so se lani ustavili pri 23,295 milijarde evrov, izdatki pa so dosegli 25,735 milijarde evrov.
Preberi še
V avgustu v Sloveniji več kot trije milijoni turističnih nočitev
Avgust je bil najboljši mesec v zgodovini z več kot milijonom turistom in tremi milijoni nočitev.
23.09.2022
Julija v Sloveniji nižje plače kot lani
Realne bruto in neto plače so se znižale tudi v primerjavi z junijem.
22.09.2022
Industrijska proizvodnja v juliju nižja kot mesec prej
Na medletni ravni se je julijska industrijska proizvodnja povečala za 0,6 odstotka.
09.09.2022
Znova rast cen stanovanjskih nepremičnin
Na četrtletni ravni so se nove stanovanjske nepremičnine spet podražile, tokrat za skoraj deset odstotkov, potem ko so se v prvem četrtletju pocenile za 6,8 odstotka. Zvišanju so botrovale cene novih stanovanj, ki so bile v drugem četrtletju 11,8 odstotka višje; cene novih hiš so ostale enake.
Cene rabljenih nepremičnin so se na četrtletni ravni zvišale za 2,9 odstotka. Najizrazitejša podražitev rabljenih stanovanj je bila v Mariboru, kjer so beležili štiriodstotno rast. Skupna vrednost vseh prodanih stanovanjskih nepremičnin v drugem četrtletju je bila 449 milijonov evrov. V prvem četrtletju je bila skupna vrednost tri odstotke nižja, v drugem četrtletju lani pa desetino višja, znašala je 491 milijonov evrov.
Letna rast cen stanovanjskih nepremičnin je dosegla 15,6 odstotka; najbolj so zrasle cene rabljenih stanovanj, ki so bila 17,2 odstotka dražja. Cenejše so bile le nove družinske hiše – njihova cena se je znižala za dva odstotka in pol.
Slabše razpoloženje gospodarstva
Kazalnik razpoloženja v gospodarstvu je v septembru na mesečni ravni izgubil 4,5 odstotne točke, z vrednostjo minus pet odstotkov je 4,1 odstotne točke pod dolgoletnim povprečjem. Na znižanje je najbolj vplival kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih, ki se je znižal za 2,15 točke; najmanjši upad je zabeležilo gradbeništvo, 0,2 odstotne točke.
V primerjavi z lanskim septembrom je gospodarska klima 10,3 odstotne točke nižja.
