text size
Največja davčna obremenitev v Evropi, tretji najvišji javni dolg in omejen manevrski prostor – francoski premier François Bayrou hodi po tankem ledu pred glasovanjem o nezaupnici 8. septembra, ko poskuša najti ravnotežje med finančno disciplino in političnim preživetjem.
Na eni strani finančni minister Eric Lombard umirjeno vlagateljem zagotavlja, da se Francija ne bo odrekla strategiji zmanjšanja javnega dolga, ki je dosegel 3.345 milijard evrov. V zadnjih dveh desetletjih je dolg stalno rasel, konec leta 2024 pa je dosegel rekordnih 113,9 odstotka BDP, kar Francijo uvršča na tretje mesto po višini javnega dolga v Evropi – takoj za Grčijo in Italijo. Na drugi strani premier Bayrou tvega padec vlade zaradi nesoglasij v parlamentu glede uvedbe fiskalnih reform.
Politični spopad bo dosegel vrhunec 8. septembra, ko se bo Bayrou soočil z glasovanjem o (ne)zaupnici, ki bi lahko končalo njegov premierski mandat. Oba politika za zdaj pošiljata različna sporočila: Lombard govori o kontinuiteti, stabilnosti in pomirjanju trgov, medtem ko Bayrou trdi, da je na kocki preživetje francoskega gospodarstva.
Preberi še
Merz in Macron za sekundarne sankcije proti podpornikom Rusije
Nemški kancler in francoski predsednik želita povečati pritisk na Rusijo.
30.08.2025
Francoski premier išče ozko pot do političnega preživetja
Francois Bayrou ima majhne možnosti, da ostane francoski premier.
29.08.2025
Vladna kriza maje francosko borzo in draži njen dolg
Politična kriza znova zajela Francijo, septembra glasovanje o vladni zaupnici.
26.08.2025
Drobni užitki pariškega supermarketa
Okusi čipsa! Bagete! Pa sladice! IN ŠUNKA.
10.08.2025
Francija se je znašla v finančni krizi, ker javna uprava, lokalne oblasti in sistem socialne varnosti ustvarijo manj, kot porabijo. Po podatkih Bloomberga Francija že več kot pol stoletja ni imela proračunskega presežka – nazadnje ga je zabeležila pred naftno krizo leta 1973.
.webp){kind=icon}
