Evropska centralna banka bi morala nadaljevati z dvigovanjem obrestnih mer, je prepričan guverner nemške centralne banke Bundesbank Joachim Nagel, ki opozarja, da bo Nemčija zdrsnila v recesijo, če se bo energetska kriza še zaostrila.
"Zaradi visoke inflacije so nadaljnji dvigi obrestnih mer nujni," je dejal Nagel v pogovoru za nemški časnik Rheinische Post. Ni pa hotel povedati, za koliko naj ECB prihodnji mesec dvigne obrestne mere. "Zadnjih nekaj mesecev je pokazalo, da se moramo o nadaljnji monetarni politiki odločati od enega sestanka do drugega."
ECB je prejšnji mesec prvič po 11 letih dvignila ključne obrestne mere za 50 bazičnih točk in nakazala, da načrtuje novo podražitev zadolževanja. Nato so bili objavljeni novi podatki o inflaciji, ki je v evrskem območju v juliju poskočila na 8,9 odstotka, medtem ko je bila junija 8,6-odstotna. To je več kot štirikrat več od ciljne inflacije ECB pri dveh odstotkih.
Preberi še
ZEW: ECB tudi leta 2024 ne bo blizu želene stopnje inflacije
Stopnja inflacije v območju z evrom naj bi v obdobju od 2022 do 2024 občutneje presegla inflacijski cilj ECB, kažejo projekcije inštituta ZEW.
19.08.2022
Črni scenarij za evro je popoln odklop ruskega plina
Evro, ki je v začetku julija dosegel pariteto z ameriškim dolarjem, je še vedno pod znatnim pritiskom, najbolj zaradi nadaljevanja konflikta v Ukrajini in energetske krize.
19.08.2022
Kaj priznani ekonomisti vidijo kot glavna ekonomska tveganja?
Ekonomisti in analitiki izpostavljajo inflacijo, recesijo in stagflacijo kot glavne grožnje svetovni ekonomiji v obdobju, ki je pred nami.
05.08.2022
"Ključno bo, da ohranjamo stabilna srednjeročna inflacijska pričakovanja pri dveh odstotkih," je še dejal Nagel, ki se bo prihodnji teden udeležil konference ameriške centralne banke Federal Reserve v kraju Jackson Hole v Wyomingu v Združenih državah Amerike.
Gospodarski obeti za evrsko območje so vse slabši in recesija se zdi vse bolj verjetna predvsem zaradi vse hujše energetske krize, ki seveda draži energente in potiska inflacijo še višje.
Temačni oblaki nad Nemčijo in Evropo
Obeti za Nemčijo, največje evropsko gospodarstvo, so precej črnogledi. Zaradi velike odvisnosti od ruskega zemeljskega plina je država precej ranljivejša, dodatne težave pa povzroča tudi nizek vodostaj reke Ren, ki je ključnega pomena za prevoz goriv in drugih industrijskih dobrin.
Poleg tega ruski Gazprom spet napoveduje ustavitev dotoka zemeljskega plina Evropi po plinovodu Severni tok 1. Pri ruskem energetskem velikanu zatrjujejo, da gre za tehnične težave, zaradi katerih bodo med 31. avgustom in 2. septembrom prekinili dobavo. Nemški kancler Olaf Scholz je prepričan, da gre za sprenevedanje.
"Če se bo energetska kriza še naprej zaostrovala, je recesija pozimi vse verjetnejša," je opozoril Nagel.
"Nemška ekonomija se v prvem polletju glede na izjemno zahtevne okoliščine drži precej dobro. Če bo prišlo do novih zapletov pri dobavah, denimo zaradi daljšega obdobja nizkega vodostaja, se bodo gospodarski obeti za drugo polovico leta dodatno poslabšali."
Odgovorno ravnanje sindikatov
Šef Bundesbanke je delavce pozval, naj pri zahtevah za povišanje plač upoštevajo gospodarske razmere, saj bi višje plače prilile olja na ogenj inflacije.
Ker nemško inflacijo poganjajo cene energentov, pomeni, da je treba več sredstev porabiti za njihov uvoz.
Nemški sindikati "so se v zadnjih 25 letih obnašali zelo odgovorno in prepričan sem, da bodo tako ravnali tudi zdaj", je še dejal Nagel.
Povprečna inflacija v evrskem območju naj bi bila letos na ravni 7,5 odstotka, je glede na rezultate ankete sporočil nemški gospodarski inštitut ZEW. Prihodnje leto naj bi indeks potrošniških cen upadel na raven 4,5 odstotka in v letu 2024 na tri odstotke.