Predsednica Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde bo danes končno zvišala obrestne mere za evroobmočje, da bi ohladila hitro naraščajočo inflacijo. Vprašanje pa je, za koliko. Ob tem so vse bolj glasne kritike bančnikov, analitikov in ekonomistov glede zavlačevanja pri ukrepanju.
Cene rastejo povsod – tako na trgu energentov kot tudi pri hrani –, zato je treba ohlapno denarno politiko nekoliko omejiti. Težava pa je, da evropsko gospodarstvo trenutno ni dovolj odporno, da bi zdržalo večji šok. Poslovno zaupanje se hladi, evro je bil na pariteti z dolarjem, italijanski premier je odstopil, politična kriza se kuha tudi v Franciji. Velika negotovost spremlja tudi rusko dobavo plina Evropi.
Prva dama ECB se relativno slabo spopada z vsemi naštetimi izzivi, ocenjuje kolumnist in komentator Matthew Lynn, ki piše za Wall Street Journal in Telegraph.
"V resnici Christine Lagarde katastrofe spremljajo že praktično ves čas kariere. Z mesta predsednice Mednarodnega denarnega sklada (IMF) je odstopila sredi dveh kriz in svojemu nasledniku dodobra otežila delo. Njena 'rešitev' za grško krizo je povzročila najglobljo recesijo v gospodarski zgodovini, medtem ko je reševanje Argentine v napačnem času povzročilo največje izgube v zgodovini IMF," meni Lynn.
Ob tem dodaja, da je tudi kot finančna ministrica v Sarkozyjevi vladi zapravila priložnost, da bi spodbudila gospodarske reforme, kar ga je stalo naslednjih volitev. Potisk evroobmočja v recesijo bo po njegovem mnenju njena najnovejša katastrofa.
Zadnji dvig obrestnih mer s strani ECB je bil napaka
ECB je nazadnje zvišala obrestne mere davnega leta 2011, ko je gospodarstvo še vedno okrevalo po finančni krizi in so se pojavili prvi znaki rasti cen. To je bila huda napaka, ki bi skorajda povzročila izstop Grčije iz evropske monetarne unije. "Zdaj bo skoraj zagotovo naredila isto napako," komentira Lynn.
Vse od takrat je ECB ohranjala rekordno nizke obrestne mere in tiskala denar v velikem obsegu. Njena bilanca stanja, najboljše merilo glede denarja v obtoku, je narasla na več kot osem bilijonov evrov oziroma 82 odstotkov BDP evroobmočja. To je veliko višji delež kot denimo v ZDA, kjer je 36-odstoten, in v Združenem kraljestvu (39 odstotkov).
Inflacija je junija v evroobmočju dosegla 8,6 odstotka, v nekaterih državah pa je še občutno višja. Tudi pri nas je presegla deset odstotkov. ECB ne more sedeti križem rok. Predvsem v Nemčiji jastrebi pozivajo k odločnemu ukrepanju, da bi inflacijo spet ohladili. "Težava je v tem, da bodo višje obrestne mere evroobmočje pahnile v recesijo," pravi Lynn.
Zadnja stvar, ki jo potrebuje evroobmočje, so višje obrestne mere
Po njegovih besedah se bo evroobmočje naslednje leto v vsakem primeru soočilo z globoko recesijo – z dobavo ruskega plina ali brez nje. "Zadnja stvar, ki jo evroobmočje na tej točki potrebuje, so višje obrestne mere," dodaja Lynn.
"V resnici je Christine Lagarde politično bistra pravnica, vendar za razliko od svoje predhodnice niti ni ekonomistka niti ni nikoli delala na finančnih trgih. Njena dozdajšnja dejanja zagotovo ne vzbujajo veliko zaupanja," pravi kolumnist.
Po njegovem mnenju bi se bistroumnejši centralni bankir soočil z inflacijskimi jastrebi in ohranil obrestne mere na enakem nivoju v prepričanju, da bo povpraševanje upadlo samo po sebi, inflacija pa bo ostala pod nadzorom. "Neizkušena Lagarde verjetno ne bo imela dovolj poguma za to – in celotna celina bo plačala visoko ceno za monetarno zaostrovanje," piše Lynn.
.webp){kind=icon}
