.webp){kind=icon}
Ko se bomo Slovenci prihodnje leto odpravili po nakupih v Zagreb ali pa na kratek vikend do katerega od mest v Istri ali Dalmaciji, nam ne bo več treba preračunavati, ali so kava, pivo ali ocvrti lignji v kunah tam dražji kot v domovini. S prvim januarjem 2023 bo Hrvaška postala 20. članica evroobmočja in skupna evropska valuta bo tudi pri naših sosedih uradno plačilno sredstvo.
Bloomberg
Slovenija je leta 2007 kot prva uvedla evro izmed novih članic Evropske unije, ki so se največjemu trgovinskemu bloku na svetu pridružile leta 2004. Morda pa se lahko hrvaški odločevalci in prebivalci česa naučijo iz slovenskih izkušenj ob prehodu in uporabi nove valute?
Bloomberg
Svet Evropske unije je 11. julija 2006 odobril prošnjo Slovenije, da v letu 2007 vstopi v evrsko območje. Prvega januarja 2007 je tako evro v Sloveniji postal zakonito plačilno sredstvo. Nekateri se morda še spomnijo, kako je prve minute po polnoči takratni finančni minister Andrej Bajuk prve evrske bankovce dvignil z bankomata Nove ljubljanske banke v središču Ljubljane. Dogodek je, vsaj medijsko, zasenčil tudi novoletno rajanje.
Zbogom tolar, dober dan evro
Tečaj je bil določen pri 239,64 tolarja za en evro. Od 15. januarja 2007 je bilo v Sloveniji mogoče plačevati samo z evrskimi bankovci in kovanci. Banka Slovenije je sporočila, da je mogoče tolarske bankovce pri sami banki zamenjati še 10 let oziroma do 3. januarja 2017, ni pa časovne omejitve na tolarske bankovce.
Bloomberg
“Ko smo dobili evro, se je vse precej podražilo, ne sicer takoj, ampak bolj počasi. Najdražji kruh je bil takrat recimo od 150 do 200 tolarjev, takšen kruh pa danes stane 3 evre in več," je dejal 45-letni Sašo iz Novega mesta, ki ni hotel povedati svojega priimka. "Ko si šel takrat ven s prijatelji, ti je bilo dovolj tisoč tolarjev in si lahko častil celo ekipo. Danes s 5 ali 6 evri ne prideš nikamor, imaš morda za dve pivi,” je v telefonskem pogovoru povedal Sašo, ki je poročen in se ukvarja z računalniki in programiranjem.
Hrvaški trgovci bodo morali prikazovati cene tako v kunah kot v evrih od 5. septembra, sta prejšnji mesec v Zagrebu sporočila hrvaški premier Andrej Plenković in finančni minister Zdravko Marić. Ta obveznost za trgovce bo veljala do konca leta 2023. Podjetja in trgovci, ki to želijo, bodo lahko z dvojnim označevanjem cen začeli še prej, ko bodo enkrat ob začetku poletja določili dokončni tečaj evra in kune.
“Mi nakupujemo v Zagrebu raje kot v Ljubljani, čeprav je nekoliko dlje,” je še povedal Sašo iz Novega mesta. “Ampak ko prideš v trgovino, kupiš, kar rabiš, pa če plačaš s kartico ali gotovino, zato se zame ob njihovi uvedbi evra ne bo kaj pretirano spremenilo, “ je še dejal. “Denar je denar in ko ga porabiš, ga imaš manj. To je vsa modrost."
Kuna že doslej tesno vezana na evro
Kar zadeva denarno politiko, Hrvaška ne bo izgubila veliko, če se bo odpovedala nadzoru in ga prenesla na Evropsko centralno banko. Tečaj kune je bil namreč tudi doslej tesno vezan na evro in kot je dejal hrvaški premier Andrej Plenković, je Hrvaška najbolj “evroizirana” članica Evropske unije izven evroobmočja. Uvedba evra naj bi hrvaške banke stala okoli milijarde kun letno zaradi izgube provizij ob menjavi valut, hkrati pa bo prehod na evro zmanjšal valutna tveganja in povečal stabilnost finančnega sistema, so ocenili v Hrvaškem združenju bank.
Bloomberg
“Strah pred dvigom cen ob menjavi valute vsekakor obstaja, vendar so po mojem ti strahovi pretirani,” je v telefonskem pogovoru za Bloomberg Adria dejal Igor Masten, profesor za monetarno politiko na Ekonomski univerzi v Ljubljani. “Hrvaška je sicer že od svojega vstopa v Evropsko unijo pod določenim nadzorom evropskih institucij in tu ni pričakovati velikih sprememb. Večina bank na Hrvaškem je v lasti tujcev in zato so banke že nekaj časa dobro pripravljene na uvedbo nove valute.
Med članicami EU skupne valute nimajo Danska, Švedska, Poljska, Češka, Madžarska, Romunija, Bolgarija in Hrvaška. Čeprav so vse države razen Danske dolžne na neki točki uvesti evro, so trenutno za to ob Hrvaški zainteresirane le še Romunija in Bolgarija.
Zelena luč Sveta EU
Voditelji držav članic Evropske unije so 24. junija na zasedanju v okviru Sveta EU potrdili vstop Hrvaške v evrsko območje. Sklep, ki ga je predlagala Evropska komisija, je bil potrjen na podlagi hrvaške izpolnitve vseh potrebnih pogojev.
V izjavi, ki jo izdajo po vsakem zasedanju, so v Svetu EU zapisali tudi, da si bodo v luči zaostrenih ekonomskih razmer prizadevali za krepitev in poglabljanje bančne unije in unije kapitalskih trgov.
“Hrvatom ne bi priporočil, da uvedejo evro, prav iz istih razlogov, kot smo jih doživeli v Sloveniji,” je še povedal Sašo iz Novega mesta. “Podražitve verjetno ne bodo takoj vidne, ampak šele čez čas, ampak podražitve in to znatne, vsekakor bodo."
