.webp){kind=icon}
Nemški finančni minister Christian Lindner je v ponedeljek aktiviral tako imenovano proračunsko zavoro in zamrznil porabo v nemškem proračunu. Razlog za to je sodba ustavnega sodišča iz prejšnjega tedna, ki med drugim obravnava dolžniško zavoro. Pravilo je eno novejših v nemški finančni politiki in velja za kontroverzno. Sodišče je razsodilo, da presežnih proračunskih sredstev iz leta 2021 – teh je za okoli 60 milijard evrov - država ne sme porabiti za financiranje ukrepov boja proti podnebnim spremembam, piše RedaktionsNetzwerk Deutschland.
Kdo je izzvzet iz zamrznitve proračuna?
Gre za resen udarec za semaforsko koalicijo, saj od včeraj zvečer ne sme več trošiti proračunskih sredstev. Izplačila so po novem možna le v posameznih posebnih primerih in po odobritvi Ministrstva za finance, poroča portal NZZ. Samo ustavni organi, kot so zvezni predsednik, zvezni parlament (Bundestag), državni svet (Bundesrat) in zvezno ustavno sodišče, so izvzeti iz te zamrznitve proračuna. Obstoječe obveznosti bodo še naprej izpolnjevali, novih obveznosti pa ne bodo prevzemali, so v torek sporočili z ministrstva. Cilj ukrepa, ki velja za vsa ministrstva in kanclerstvo, je izogniti se dodatnim obremenitvam za prihodnja proračunska leta.
Sodniki so to med drugim utemeljili s tem, da zvezna vlada ni smela uporabiti pravila izjeme dolžniške zavore za kopičenje posojil. Kmalu po razsodbi je finančni minister Lindner blokiral velike dele sklada za podnebje in preobrazbo (Klima- und Transformationsfonds - KTF). V konkretnem primeru so sodniki odločali le o vprašanju, ki vpliva na proračunsko leto 2021. V koaliciji pa se bojijo, da bo sodba vplivala tudi na druge tovrstne sklade. To vključuje tudi tako imenovani sklad za gospodarsko stabilizacijo (Wirtschaftsstabilisierungsfonds - WSF), ki so mu bila prav tako zagotovljena posojila iz rezerve.
Bo država prisljena predčasno odpraviti ukrepe zoper draginje
Zvezna vlada je leta 2022 odobrila posojila v skupni vrednosti 200 milijard evrov za ublažitev visokih cen elektrike, plina in daljinskega ogrevanja. To mu je uspelo, ker je bila dolžniška zavora letos začasno ustavljena zaradi izrednih razmer zaradi korone in vojne v Ukrajini. Denar naj ne bi bil porabljen le v letu 2022, ampak tudi v letih 2023 in 2024. Minister za gospodarstvo Robert Habeck se zato boji, da se maje tudi WSF.
To bi lahko bilo veliko bolj problematično kot milijarde, ki so bile namenjene za boj proti podnebnim spremembam. Samo letos po podatkih ministrstva za gospodarstvo izplačanih 67 milijard evrov posojil WSF. Po načrtih ministrstva za finance naj bi v prihodnje leto prenesli okoli 103 milijarde evrov. Malo verjetno je, da bo letos dodeljeno pomoč treba vrniti, saj sta se zvezna vlada in bundestag že določila cenovne zavore energije. Ni nemogoče, da bo zvezna vlada zdaj predčasno odpravila cenovne zavore pri cenah elektrike in plina.
Kaj je dolžniška zavora?
Dolžniška zavora je namenjena temu, da se nemška država ne bi prezadolžila. Natančneje določa, da so proračuni - torej finančno načrtovanje zvezne in državne vlade - uravnoteženi brez zadolževanja. Obresti na izposojen denar zapadejo vsako leto. Ko se breme dolga povečuje, je treba plačati vedno več obresti, kar obremenjuje zvezni proračun. Hkrati ostaja manj sredstev za investicije. Dolgoročno bi lahko dolg omejil delovanja zvezne in deželnih vlad. Zagovorniki dolžniške zavore opozarjajo, da bodo današnji dolgovi veliko breme prihajajočih generacij.
Koliko se država sme zadolžiti, je odvisno od gospodarske uspešnosti - od bruto domačega proizvoda (BDP). Letni dolgovi ne smejo preseči 0,35 odstotka BDP. Za leto 2022 bi to ustrezalo približno 13,5 milijarde evrov. Zvezno ministrstvo za finance preverja, ali se dolžniška zavora spoštuje.
Z dolžniško zavoro je povezana ideja o tako imenovani črni ničli. Izraz pomeni, da država ne sme porabiti več, kot pobere. Uravnotežen proračun je bil prvič dosežen leta 2014, ko je bil finančni minister Wolfgang Schäuble. V Nemčiji je bil leta proračun prvič spet s primanjkljajem v pandemičnem letu 2020.
