Italija znova drsi v politično krizo, saj je Gibanje petih zvezd, eden od glavnih koalicijskih partnerjev tehnične vlade premiera Maria Draghija, izpolnilo obljubo, da se bodo vzdržali glasovanja o zaupnici vlade. Premier Draghi bo zaradi skrhane koalicije najverjetneje ponudil odstop in sprožil predčasne volitve.
Vodja Gibanja petih zvezd Giuseppe Conte, tudi nekdanji italijanski premier, je v sredo zvečer napovedal, da bo njegova stranka bojkotirala glasovanje v parlamentu, ki ga je sprožila vlada zaradi paketa protikriznih ukrepov. Draghi je nakazal, da bo odstopil, če bodo ob glasovanju Contejevi poslanci zapustili parlament. Poslanci Gibanja petih zvezd so obljubo držali, sedaj je na potezi Draghi.
Nova politična kriza v Italiji se obeta ravno v času, ko se Evropa spopada s posledicami energetske krize zaradi zmanjšanih dobav zemeljskega plina iz Rusije, kar povečuje možnost recesije na stari celini. Evropska unija bo ob vse višji inflaciji v četrtek objavila nove, zelo verjetno slabše napovedi za gospodarsko rast.
Ne gre za aroganco
"Pripravljeni smo na konstruktivno podporo vladi in premieru Mariu Draghiju, vendar nismo pripravljeni na izdajo bianko menice," je Conte dejal v parlamentu v Rimu. "Ne gre za aroganco, ampak za posvečanje pozornosti družinam in podjetjem."
Draghi, ki tehnično vlado vodi že od začetka leta 2021, bi se lahko sestal s predsednikom države Sergiom Mattarelo že v četrtek in mu ponudil odstop. Razpad koalicije lahko vodi do predčasnih volitev, vendar si večina strank prizadeva, da bi se izognili takšnemu scenariju.
Priljubljenost Gibanja petih zvezd upada, odkar je stranka vstopila v Draghijevo vladno koalicijo, in Conte se že nekaj časa sooča s pritiski poslancev svoje stranke, naj vendarle zapusti koalicijo.
Conte je sicer izjemno kritičen do vlade, ki po njegovem ni namenila dovolj denarja za pomoč družinam in podjetjem ob visokih stroških energentov. Conte se hkrati zavzema za povečanje javnofinančnega primanjkljaja, kar je Draghi odločno zavrnil, nasprotuje pa tudi postavitvi sežigalnice odpadkov v Rimu.
Politična, finančna in evropska kriza
Voditelj Lige Matteo Salvini, ki je prav tako zelo kritičen do vlade, se je zavzel za predčasne volitve in potrdil svoje zavezništvo z stranko Forza Italia Silvia Berlusconija.
Politična in posledično verjetno tudi finančna kriza v Italiji utegne sprožiti najhujšo krizo v zgodovini skupne evropske valute, opozarjajo ekonomisti pri Bloomberg Economics.
Kot so že ob rojstvu evra pred več kot dvema desetletjema opozarjali nekateri politiki v Nemčiji in ekonomisti, bi šibkost in visoka zadolženost tretjega največjega evropskega gospodarstva utegnili postati vseevropski problem.
ECB v najtežkem položaju doslej
Ranljivost Italije se je pokazala prejšnji mesec, ko je postalo jasno, da bo Evropska centralna banka začela dvigovati obrestne mere in je donosnost na italijanske državne obveznice prvič po letu 2014 poskočila čez štiri odstotke. ECB se je tako znašla v nezavidljivem položaju, da mora z dvigovanjem obrestnih mer brzdati inflacijo, hkrati pa paziti na tako imenovano fragmentacijo, da donosnost na italijanske obveznice ne podivja v primerjavi z referenčno nemško obveznico.
"Tale vaja nikakor ni lahka," je dejal Charles Goodhart, nekdanji član angleške centralne banke Bank of England, ki je opozarjal na nevarnosti še pred nastankom evra. "Za ECB je situacija zdaj tako težka, kot ni bila še nikoli."
Če bo morala osrednja evropska banka bolj agresivno zviševati obrestne mere, utegnejo stroški zadolževanja za Italijo postati nevzdržni. Če bi se obrestne mere bližale trem odstotkom, bi dolg Italije "lahko narasel po eksplozivni poti", so opozorili ekonomisti pri Bloomberg Economics.