Bruselj znova znižal napoved: Rast BDP v EU letos 0,8-odstotna

Gospodarstvo EU še naprej raste, čeprav se je začetni zagon upočasnil, ugotavlja Evropska komisija v poletni gospodarski napovedi. Tako zdaj za letos EU napovedujejo rast BDP v višini 0,8 odstotka, medtem ko so v pomladni napovedi predvidevali enoodstotno rast. Za prihodnje leto napovedujejo 1,4-odstotno rast BDP, kar je za 0,3 odstotne točke manj kot v predhodni napovedi. Prav tako so navzdol popravili napoved rasti BDP, in sicer za letos s predhodnih 1,1 na 0,8 odstotka ter za 2024 s 1,6 na 1,3 odstotka. 

V veliki meri je za poslabšanje napovedi krivo največje evropsko gospodarstvo. Nemčiji, za katero so za letos sprva pričakovali rast, so zdaj napovedali 0,4-odstotni upad BDP. Še večji popravek navzdol napovedujejo Nizozemski, kjer naj bi se letos BDP povečal za 0,5 odstotka, medtem ko so v pomladni napovedi predvideli 1,8-odstotno rast. Na drugi strani bolje kaže Španiji, ki naj bi rasla po 2,2-odstotni stopnji, in Franciji, ki ji napovedujejo enoodstotno rast.

Inflacija bo sicer nižja, a bo na visoki ravni dlje časa

Ob tem na v Bruslju pričakujejo, da se bo inflacija še zniževala, a bo dolgotrajno ostala na relativno visoki ravni. Inflacija po harmoniziranem indeksu cen življenjskih potrebščin (HICP) naj bi zdaj v EU leta 2023 dosegla 6,5 ​​odstotka, medtem ko naj bi v predhodni oceni znašala 6,7 odstotka. V letu 2024 naj bi znašala 3,2 odstotka, v predhodni napovedi naj bi bila 3,1-odstotna. V evrskem območju bo inflacija letos po napovedih znašala 5,6 odstotka, kar je 0,2 odstotne točke manj kot v pomladni napovedi. Navzgor pa so popravili napoved inflacije za prihodnje letos z 2,8 na 2,9 odstotka.

Inflacija se je v prvi polovici leta še naprej umirjala zaradi nižanja cen energentov in umirjanja inflacijskih pritiskov na hrano in industrijskega blaga. V območju evra je julija dosegla 5,3 odstotka, kar je natanko polovica najvišje vrednosti, zabeležene oktobra 2022, ko je znašala 10,6 odstotka.

Hkrati so še naprej upadale cene energentov, čeprav upadajo počasneje. V Bruslju predvidevajo, da se bodo cenovni pritiski leta 2024 zaradi višjih cen nafte spet nekoliko povečali. Vztrajnejša je inflacija storitev, saj ostaja nad pričakovanji, vendar bo verjetno upadala, saj se ohlaja povpraševanje zaradi zaostrovanja denarne politike.

Trdovratna inflacija in višje obrestne mere terjajo davek

Najnovejši podatki potrjujejo, da se gospodarska aktivnost v EU v prvi polovici leta ohlaja. Šibkost domačega povpraševanja, zlasti potrošnje gospodinjstev, kaže, da trdovratna inflacija terja večji davek, kot je bilo pričakovano v pomladanski napovedi. Do upada povpraševanja prihaja kljub nižjim cenam energentov in izjemno močnemu trgu dela, saj je večina držav zabeležila rekordno nizke stopnje brezposelnosti.

Hkrati se zmanjšuje tudi obseg bančnih kreditov gospodarstvu, kar kaže, da zaostrovanje denarne politike že učinkuje na gospodarstvo. Ankete zdaj kažejo na upočasnitev gospodarske aktivnosti tudi v prihodnjih mesecih, pri čemer se predvsem upočasnjuje proizvodni sektor, zagon pa izgublja tudi storitveni sektor kljub močni turistični sezoni v večini Evrope.

Svetovno gospodarstvo se je v prvi polovici leta odrezalo nekoliko bolje, kot je bilo pričakovano, kljub šibkemu delovanju Kitajske. Vendar obeti za svetovno rast in trgovino ostajajo večinoma nespremenjeni v primerjavi s pomladjo, kar pomeni, da gospodarstvo EU ne more računati na močno podporo zunanjega povpraševanja.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar