.webp){kind=icon}
Nemški oblikovalci politiki so trenutno v postopku sprejemanja zakona o energetski učinkovitosti. S tem sledijo zahtevam Evropske unije (EU). Ta zakon primarno ne ureja energetske učinkovitosti, temveč omejuje skupno porabo energije v državi, poroča nemški inštitut IFO. Poraba končne energije naj bi se do leta 2030 zmanjšala za 26,5 odstotka glede na leto 2008 in za okoli 22 odstotkov glede na današnje izpuste. "Ni upoštevano, ali energija prihaja iz podnebno nevtralnih virov, kot sta veter ali sonce, ali iz fosilnih goriv," pravi predsednik inštituta Clemens Fuest.
Gospodarska rast je direktno povezana s porabo energije
Če bodo na ta način omejili porabo energije, bo to povzročilo precejšnjo škodo blaginji v Nemčiji, opozarjajo na inštitutu, če jim bo uspelo močno povečati energetsko učinkovitost gospodarstva do leta 2030. Do teh ugotovitev so prišli, ko so pogledali korelacijo med gospodarsko rastjo in porabo energije. Med leti 2008 in 2021 se je nemški bruto domači proizvod (BDP) povečal za 13 odstotkov. Večja ekonomska aktivnost pomeni tudi večjo porabo energije. Poraba energije se je v istem obdobju zmanjšala za 5 odstotkov. Energetska učinkovitost se je v povprečju povečala za 1,4 odstotka na leto.
Napovedi nemške gospodarske rasti so doslej predvidevale, da bo BDP do leta 2030 rasel za okoli 1,2 odstotka na leto. To je skromna ocena, če upoštevamo, da si nemško gospodarstvo še ni opomoglo od pandemije in energetske krize. Če se bo energetska učinkovitost v prihodnjih letih še naprej povečevala s prejšnjim tempom, bi se poraba energije do leta 2030 zmanjšala za 2,5 odstotka. Zakon o energetski učinkovitosti pa zahteva 22-odstotno zmanjšanje porabe, to je skoraj devetkrat več.
Preberi še
Nemčija se dokončno poslavlja od jedrske energije
V letu 2022 je Nemčija elektriko iz jedrskih elektrarn nadomestila s tisto iz termoelektrarn na premog.
14.04.2023
Če omejiš količino energije in ne povečaš učinkovitosti njene porabe, bo BDP upadel
Če bi omejili porabo energije kot jo predvideva zakon in istočasno ne bi povečali energetske učinkovitosti kot je bila v zadnjih 15 letih, nemški BDP do leta 2030 ne bi rasel, ampak upadel za 14 odstotkov. V primerjavi s predvideno rastjo do leta 2030 bi se BDP zmanjšal za petino. Zakon bi izničil rast oziroma BDP upadel.
Povečanje energetsko učinkovitost potrebno za trenutno pričakovano gospodarsko rast bi moralo biti ogromno. Namesto za 1,4 odstotka bi se moralo povečanje energetske učinkovitosti vsako leto izboljšati za štiri odstotke – skoraj trikrat bolj. Sprašujejo se, ali je to sploh mogoče. ‘’Vsekakor lahko storimo več za varčevanje z energijo, vendar je te prihranke težje doseči, ko se energetska učinkovitost povečuje,’’ pišejo. Nizko viseče sadje so že obrali.
Sama poraba energije ne škoduje okolju
Poraba energije sama po sebi ne škoduje okolju, temveč uporaba fosilnih goriv. Čeprav je nemški energetski prehod povzročil veliko bremen, je vedno ponujal možnost, da bo podnebju prijazna energija v prihodnosti na voljo v velikih količinah – vsaj dokler sije sonce in piha veter. Lahko bi se pojavile nove energetsko intenzivne, a prilagodljive industrije, ki bi zagotovile blaginjo. Zahteva po zmanjšanju porabe energije, ne glede na to, kako je ta energija proizvedena, lahko uniči to priložnost, opozarjajo.
V zahtevnih gospodarskih razmerah želijo politiki sprejeti zakon, ki po nepotrebnem omejuje porabo energije in prinaša ogromna gospodarska tveganja. S katerimi instrumenti bi uveljavili zmanjšanje porabe energije, je nejasno. Na inštitutu se zato sprašujejo, ali je namen res prisiliti gospodarstvo v doseganje cilja. Skladno s tem bi istočasno uvedli subvencionirano ceno za industrijo. To naj bi zadržalo energetsko intenzivno industrije v državi vendar bolj verjetno povečalo domačo porabo energije. ''Vse to daje vtis, da je energetska politika izgubila kompas,'' zaključujejo v IFO.
