Višina januarske inflacije na Otoku bo ključna za BOE

V prihajajočem tednu bodo znani podatki o rasti plač in januarski inflaciji v Združenem kraljestvu. Ekonomisti napovedujejo, da potrošniške cene še vedno rastejo po dvomestni stopnji in da podjetja višajo plače zaposlenim najhitreje v zgodovini. To bi lahko bil ključen argument britanske centralne banke (Bank of England – BOE, angl.) za novo višanje ključne obrestne mere, poroča Bloomberg.

BOE je v začetku februarja zvišala obrestne mere za 50 bazičnih točk; odbor za denarno politiko je za takšen dvig glasoval s sedmimi glasovi za, proti sta bila dva člana odbora. S tem so glavno bančno obrestno mero povišali na štiri odstotke, hkrati pa so dejali, da so blizu konca cikla zaostrovanja. 

Guverner BOE Andrew Bailey je s sodelavci nakazal, da so blizu konca cikla monetarnega zaostrovanja, ki se je začel pred 14 meseci. V tem času so ključno obrestno mero dvignili iz negativnega območja na štiri odstotke, kar je največ od leta 2008. Kljub temu v BOE opažajo, da je trg dela še vedno zasičen, zaradi plačnih pritiskov pa se bodo odločali, ali bodo še naprej zaostrovali obrestne mere.

Ob tem so finančni trgi še pred nekaj meseci pričakovali, da se bodo obrestne mere dosegle vrh pri petih odstotkih ali več, zdaj pa predvidevajo, da se bo ključna obrestna mera BOE do sredine leta dvignila samo še za 25 bazičnih točk. K takšnemu sklepanju jih je napeljal Bailey, ki je na eni strani namignil na možnost premora v monetarnem zaostrovanju, na drugi pa opozoril na tveganja, ki bi centralne bankirje lahko prisilila k višjemu dvigu.

Dolgotrajna recesija?

Tako BOE kot premier Rishi Sunak sta pod pritiskom predvsem zaradi stagnacije britanskega gospodarstva v zadnjem četrtletju lanskega leta. Ob tem BOE napoveduje, da bo recesija na Otoku verjetno trajala do leta 2024. Tudi Mednarodni denarni sklad (MDS) je znižal svojo projekcijo rasti bruto domačega proizvoda (BDP) Združenega kraljestva v letu 2023 na –0,6 odstotka, s čimer bi postalo drugo najslabše razvito gospodarstvo na svetu, takoj za Rusijo.

Veliko bo tako odvisno od višine januarske inflacije, saj je indeks cen življenjskih potrebščin oktobra poskočil za 11,1 odstotka in nato decembra upadel na 10,5 odstotka. Glede na Bloombergovo anketo med ekonomisti naj bi inflacija tudi v januarju ostala nad desetimi odstotki.

Še večja skrb za BOE je trg dela. Bailey je dejal, da pomanjkanje delavcev spodbuja pritiske za zvišanje plač, kar bi lahko sprožillo inflacijsko spiralo. Kljub temu so najnovejše napovedi BOE pokazale, da bo inflacija letos verjetno strmo upadla na približno štiri odstotke, leta 2024 pa bi lahko padla pod ciljno vrednost dveh odstotkov. 

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar