Tako evropski kot slovenski nabavni menedžerji tudi v decembru zaznavajo krčenje proizvodnih aktivnosti. Slovenski proizvodni indeks PMI, ki ga izračunava Združenje nabavnikov Slovenije (ZNS), je decembra dosegel 40 točk, medtem ko je novembra znašal 33,9 točke. Medtem je primerljivi evropski indeks PMI decembra po prvih podatkih S&P Global dosegel 47,8 točke.
Nizka vrednost PMI nakazuje velike možnosti zdrsa gospodarstva evrskega območja v recesijo. Meja 50 točk namreč ločuje krčenje od širjenja proizvodnih aktivnosti. Indeks PMI je prvi signal, v kakšnem stanju je gospodarstvo, saj se izračunava vsak mesec, medtem ko je podatek o višini bruto domačega proizvoda (BDP) znan le za vsako četrtletje.
Velik upad nabavnih cen
Rahla korekcija slovenskega indeksa glede na pretekli mesec je sicer posledica rasti podindeksa novih naročil, in sicer z novembrskih 31 točk na decembrskih 42,3 točke. Povišal se je tudi indeks zaposlovanja, ki se je decembra ustavil na 38,6 točke, kar je 10,2 točke višje kot novembra. Ravno nasprotno pa še naprej upada indeks proizvodnih aktivnosti, ki je decembra znašal 30,1 točke in je tako na najnižji ravni zadnjih 33 mesecih. Novembra je bil 33,9 točke.
Preberi še
Evropski nabavniki: Zadnje četrtletje je bilo slabše od tretjega
Stroški podjetij so v tem mesecu opazno naraščali najpočasneje v več kot letu in pol.
16.12.2022
Gospodarstvo se ohlaja šest mesecev zapored, indeks PMI najnižje letos
'Kriza je tukaj, že šest mesecev vidimo negativen trend,' pravi Marina Lindič iz združenja nabavnikov.
01.12.2022
Nabavniki: V Evropi se gospodarstvo ohlaja, v ZDA pa še vedno raste
Slovenski nabavniki še vedno pesimistični, saj je vrednost PMI že četrti mesec zapored precej pod mejo 50 točk.
04.10.2022
Že devet mesecev zapored se skrajšujejo tudi dobavni roki, katerih indeks je decembra znašal 40,1 točke (novembra 32,8 točke). Tudi indeks zalog končnih produktov ima še vedno nizko vrednost in znaša le 27,9 točke, slabo točko manj kot novembra. Nabavne cene se po septembrskem dvigu nad mejo 50 točk že tretji mesec zapored znašle pod to mejo, indeks je decembra namreč znašal 26,4 točke in je na najnižji točki, odkar pri ZNS merijo indeks PMI. "To pomeni, da je padec nabavnih cen res visok," ocenjujejo pri združenju.
Indeks novih nabavnih nakupov znaša 51,8 točke, kar je tri točke več kot novembra, torej so podjetja nove nakupe prilagodila velikemu zmanjšanju končnih produktov in ponovno začela s povečanimi nakupi, kar se odraža tudi na rasti zalog repromateriala. Ta indeks je dosegel kar 60 točk, kar pa je po oceni ZNS verjetno hkrati posledica tudi veliko nižje proizvodnje.
Povprečna vrednost indeksa PMI v prvem polletju leta 2022 je bila 55,9 točke, medtem ko je v drugem polletju povprečna vrednost PMI znašala le 37,4 točke. Letna povprečna vrednost indeksa PMI za lansko leto tako znaša 46,7 točke. Če pogledamo korelacijo med PMI in BDP, vidimo, da skoraj vedno najprej odreagira PMI s spremembo trenda, z zamikom meseca ali več pa mu sledi tudi BDP.
V Evropi kontinuirano ohlajanje
Proizvodni PMI v evroobmočju je decembra znašal 47,8 točke in je tako 0,7 točke višje kot novembra. "Še vedno se nahaja zelo nizko glede na zadnjih 30 mesecev in hkrati je že šesti mesec pod mejo 50 točk," pravijo pri ZNS. Tudi kompozitni PMI, ki poleg proizvodnega vključuje še storitveni indeks, je še vedno pod mejo 50 točk in znaša 48,8 točke. Glede na november je sicer točko višje, a to vseeno še vedno nakazuje na kontinuirano ohlajanje in upad aktivnosti evropskih gospodarstev.
"Število optimistov glede novega leta je decembra prvič po avgustu preseglo pesimiste, kar kaže na stalno izboljševanje poslovnega zaupanja," pravi Chris Williamson, glavni ekonomist pri S&P Global. Po njegovih besedah so se obeti izboljšali predvsem zaradi umiritve razmer v dobavnih verigah in izrazite omilitve inflacijskih pritiskov. "Kljub dobrim novicam pa prilivi novih naročil še vedno upadajo, kar kaže na šibko povpraševanje. Tako bodo morali proizvajalci
v prihodnjih mesecih dodatno močno zmanjšati proizvodnjo," dodaja Williamson.
V letu 2023 bodo po njegovih besedah proizvajalci še vedno osredotočeni na vpliv spremembe monetarne politike, pa tudi na fiskalne ukrepe ob visokih energetskih stroških. "Zanimivo bo spremljati tudi, kakšen bo vpliv nove protikovidne politike na Kitajskem na dobavne verige in cene surovin," meni Williamson.
V Nemčiji ob koncu leta 2022 le nekoliko bolje
Nemški proizvodni PMI je z vrednosti 46,2 točke decembra sicer narasel na 47,4 točke, a je kljub temu že šest mesecev zapored pod mejo 50 točk. "Povpraševanje je pod pritiskom močne inflacije, tako na proizvodni kot storitveni strani, in pesimizem za začetek leta 2023 je še vedno močno prisoten," menijo pri ZNS. Še vedno je zaznati tudi nadaljnji upad aktivnosti na trgu delovne sile.
"Podjetja sicer lažje dostopajo do materialov, a problem ostaja hitro upadanje novih naročil pri številnih proizvajalcih," pojasnjuje Phil Smith, pomočnik direktorja za ekonomijo pri S&P Global. Pričakovanja nemških nabavnikov ostajajo pesimistična, a so se po Smithovih besedah obeti v primerjavi s stanjem pred nekaj mesecih le nekoliko izboljšali.
"Na področju cen opažamo dodatne dezinflacijske sile. Čeprav je inflacija še vedno na zgodovinsko visokih ravneh, so se nabavne cene od doseženega vrha lani spomladi več kot prepolovile," pravi Smith.
Ameriški PMI zadnje tri mesece v območju krčenja
Ameriški proizvodni PMI je prav tako že tretji mesec zapored upadel pod mejo 50 točk in naj bi decembra po prvih ocenah znašal 46,2 točke, kar je 1,7 točke nižje kot v novembru. To predstavlja najnižjo vrednost v zadnjih 31 mesecih. Tudi kompozitni PMI ostaja nizko, saj znaša 44,6 točke (novembra 46,4 točke).
"Indeks PMI je decembra doživel najbolj strm upad od maja 2020, predvsem kot posledica visokih obrestnih mer, zmanjšanja povpraševanja in zmanjšane proizvodnje," menijo pri ZNS. Podatki kažejo, da ima zvišanje obrestnih mer Feda želeni učinek na inflacijo, vendar se hkrati na račun tega gospodarski stroški povečujejo in posledično narašča tveganje recesije.
"Gibanje indeksov PMI kaže, da gospodarska aktivnost še vedno vztrajno upada povsod po svetu," zaključujejo pri združenju nabavnikov. Dvigi cen energentov, vse višja in konstantna inflacija ter višanje obrestnih mer nadalje vplivajo na upad povpraševanja tako v pridelovalni dejavnosti in tudi pri storitvah, kjer se potrošniki zaradi razmer najlažje odpovedo novim nakupom. "Še vedno raste tudi pritisk na rast in korekcije plač in navsezadnje na dejstvo, da podjetja posledično zmanjšujejo število zaposlenih," menijo pri ZNS.