Hrvaška z novim letom prevzema evro

V ločenih konvergenčnih poročilih za leto 2022 sta Evropska komisija in Evropska centralna banka (ECB) ugotovili, da je Hrvaška edina članica izven evrskega območja, ki izpolnjuje vse kriterije za prevzem skupne valute. S 1. januarjem 2023 naj bi Hrvaška uradno zamenjala kune za evre.

Evro območje bo z novo pridobitvijo štelo 20 članic. Priključitev Hrvaške evro območju sedaj čaka še odobritev Sveta EU, ki ga sestavljajo države članice EU. Svet bo o tem odločal v prvi polovici julija.

Med članicami EU skupne valute nimajo Danska, Švedska, Poljska, Češka, Madžarska, Romunija, Bolgarija in Hrvaška. Čeprav so vse države razen Danske dolžne na neki točki uvesti evro, so trenutno za to zainteresirane le Romunija, Bolgarija in Hrvaška, pogoje pa izpolnjuje le slednja.

Bloomberg

 

"To bo okrepilo hrvaško ekonomijo, prineslo koristi njenim državljanom, podjetjem in širši družbi. Hrvaški prevzem evra bo prav tako okrepil evro," je v svoji čestitki Hrvaški dejala predsednica Komisije Ursula von der Leyen. Evro je opisala kot "simbol evropske moči in enotnosti."

Komisar za ekonomijo Paolo Gentiloni je Hrvaško pohvalil za trud in predanost, ki sta bili potrebni za izpolnitev kriterijev. "Hrvati se bodo pridružili več kot 340 milijonom državljanov, ki že uporabljajo evro, skalo stabilnosti v teh turbulentnih časih."

Prednosti za Hrvaško

Hrvaška petino svojega BDP-ja generira v turizmu, več kot katera koli druga EU država, turistom pa odprava menjalnih tečajev vsekakor ustreza. Obenem je večina bančnih depozitov na Hrvaškem že v evrih, tudi dve tretjini dolga v vrednosti 520 milijard kun oziroma slabih 70 milijard evrov sta denominirani v evrih. Guverner hrvaške centralne banke Boris Vujčić meni, da bi prevzem evra znižal obrestne mere, izboljšal kreditno sposobnost in privabil tuje investitorje v državo.

Bloomberg

 

Precej ekonomske aktivnosti na Hrvaškem se že sedaj izvaja v evrih, od prodaje nepremičnin in avtomobilov do počitniških najemov. Prevzem evra bi odpravil stroške valutne menjave, ki izven turističnega sektorja znašajo okrog 1,2 milijarde kun na leto, po podatkih hrvaške centralne banke. Obenem bi Hrvaška pridobila dostop do likvidnosti ECB in financiranja iz naslova Evropskega mehanizma stabilnosti v kriznih časih.

Kar se tiče izgube suverenosti nad monetarno politiko, večjih sprememb ne bi smelo biti. Hrvaška je namreč že leta 2020 vezala kuno na evro v okviru evropskega fiksnega deviznega tečaja (ERM – exchange rate mechanism, angl.), ki je nekakšna čakalna soba za prevzem evra. Stroške prehoda na evro bodo občutile predvsem banke, ki bodo izgubile provizije za valutno menjavo in ki bodo morale posodobiti svoje informacijske sisteme in bankomate.

Konvergenčni kriteriji

V periodičnih konvergenčnih poročilih Evropska komisija in ECB ocenjujeta pripravljenost ne-evrskih članic EU na prevzem skupne valute. Ocena temelji na skladnosti s štirimi konvergenčnimi kriteriji, in sicer: kriterij stabilnosti cen, kriterij javnih financ (oziroma proračunskega primanjkljaja), kriterij menjalnega tečaja in kriterij dolgoročnih obrestnih mer.

Hrvaška je edina od članic, obvezanih evru, ki izpolnjuje vse štiri kriterije. Dvomljiv je bil sicer kriterij stabilnosti cen, ki določa sprejemljivo raven inflacije v državi. Hrvaška se zaradi visokih cen energentov in surovin, ki ju povzroča vojna v Ukrajini, podobno kot druge evropske države spopada s povišano inflacijo.

V maju so se cene dobrin v Evropi dvignile za 8,1 odstotka, na Hrvaškem pa je bila inflacija konec aprila pri 9,6 odstotkih. ECB in Komisija v svojih poročilih ocenjujeta, da je Hrvaška zadostila zahtevi po stabilnosti cen, saj je inflacija v zadnjem letu primerljiva z ostalim evro območjem.

ECB vseeno opozarja odločevalce, naj bodo pozorni na raven inflacije. "Obstajajo skrbi o vzdržnosti inflacijske skladnosti na dolgi rok," so zapisali pri ECB.

Bloomberg

Nizka javnomnenjska podpora

Prav zaradi inflacije mnogi Hrvati uvedbo evra spremljajo z zaskrbljenostjo, v kontrastu s prazničnim razpoloženjem evropskih in hrvaških političnih voditeljev.

Čeprav vlada in finančne inštitucije na Hrvaškem podpirajo vstop v evro območje, so državljani bolj skeptični. Manj kot 30 odstotkov Hrvatov misli, da je država pripravljena na sprejem evra v letu 2023, 86 odstotkov pa jih meni, da bo uvedba evra prinesla višje cene, poroča STA.

S 5. septembrom se na Hrvaškem uvaja dvojno označevanje cen, ki bo v veljavi tudi skozi leto 2023.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar