30. november 2022, 12:00
Novembrska inflacija v Sloveniji desetodstotna, po harmoniziranem indeksu cen pa 10,8-odstotna
Stopnja letne inflacije v evrskem območju se je znižala prvič po juniju 2021, novembra desetodstotna
Evropska centralna banka bi se lahko odločila za nižje dvige ključnih obrestnih mer
Depositphotos
Medtem ko je stopnja letne inflacije v Sloveniji zrasla, se je v evrskem območju umirila, kaže prva ocena Eurostata. Po harmoniziranem indeksu cen življenjskih potrebščin je novembrska inflacija v evrskem območju znašala deset odstotkov, kar je 0,6 odstotne točke manj od oktobrskega merjenja in manj od pričakovanj analitikov. V Sloveniji se je harmonizirani indeks povzpel z 10,3 na 10,8 odstotka. Največ so k rasti prispevale podražitve hrane in brezalkoholnih pijač, na ravni evrskega območja pa so k nižji inflaciji prispevale nižje cene energentov in storitev.
Podatek o umirjanju inflacije bi lahko sprožil premislek evropskih centralnih bankirjev o nižjih nadaljnjih dvigih ključnih obrestnih mer, čeprav je inflacija še vedno dvomestna in izrazito nad ciljno vrednostjo dveh odstotkov. "To je dobrodošla novica za Evropsko centralno banko (ECB) in potrjuje naše mnenje, da se bo hitrost dvigovanja obrestnih mer decembra upočasnila na s 75 na 50 bazičnih točk," meni Maeva Cousin, višja ekonomistka za Bloomberg Intelligence. "Občutek olajšanja bo omililo dejstvo, da osnovni pritiski ostajajo premočni." Predsednica ECB Christine Lagarde je v ponedeljek evropskim poslancem sicer dejala, da bi bila presenečena, če bi se izkazalo, da smo v evrskem območju že videli vrh inflacije.
K rasti letne stopnje inflacije v Sloveniji so najbolj prispevale cene hrane in brezalkoholnih pijač. Na letni ravni so se zvišale za 19,2 odstotka.
Cene blaga so bile na letni ravni v povprečju višje za 12,7 odstotka, cene storitev pa za 6,8 odstotkov. Poleg hrane in brezalkoholnih pijač so se na letni ravni najbolj podražili stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo (18,4 odstotka), restavracije in hoteli (11,3 odstotka) ter prevoz (10,4 odstotka).
Na mesečni ravni se je najbolj podražilo zdravstvo, in sicer za 3,9 odstotka. Zdravstvo ni bilo ključno za mesečno rast cen življenjskih potrebščin, ki je znašala 1,1 odstotka. Nanjo so najbolj vplivale višje cene naftnih derivatov, ki so k skupni rasti prispevale 0,4 odstotne točke.
Negativna tveganja so prisotna v obliki nadaljnje geopolitične nestabilnosti, ki lahko vpliva na energetski del inflacije in konec koncev še dodatno poviša inflacijsko stopnjo, menijo naši analitiki.
Članek dopolnjen s sedmim in osmim odstavkom.