.webp){kind=icon}
Energetska kriza je stresla evropske energetske trge, sprožila spremembe regulacije in pospešila inovacije. Predstavljamo tri aktualne zgodbe, ki nakazujejo trende na področju energetike v Evropi.
Zeleni vodik bo čez desetletje cenovno konkurenčen LNG
Eden inovacijskih pospeškov se dogaja na področju zelenega vodika. Največji operater plinske infrastrukture v Evropi, francoski Engie SA, ocenjuje, da bo cena zelenega vodika v roku desetletja konkurenčna ceni utekočinjenega zemeljskega plina.
Zanimanje za vodik – ki velja za zelenega, če je proizveden z električno energijo iz obnovljivih virov, kot sta veter in sonce – hitro narašča v okviru svetovnih prizadevanj za zmanjšanje odvisnosti od premoga in zemeljskega plina. Največja težava je, da je njegova proizvodnja energetsko potratna; prav tako so visoki stroški transporta. A več držav kot se bo pridružilo trendu, nižji bodo stroški razvoja.
Engie že vlaga v razvoj in proizvodnjo čistega vodika v Avstraliji, tržiti pa ga nameravajo predvsem v Aziji. "Pomembno je vlagati v vse vire," je dejal Thomas Baudlot, izvršni direkor za energetske rešitve v azijsko-pacifiški regiji pri podjetju Engie. "In ko bodo ti naprednejši, se bo zgodila naravna selekcija."
Finci bodo za ogrevanje Helsinkov izkoristili toploto morske vode
Finci so se do sedaj v prestolnici ogrevali pretežno na premog in plin. Helsinki sedaj želijo izkoristiti neobičajen vir energije za ogrevanje svojih domov: mrzlo vodo, pridobljeno iz globin Baltskega morja.
Vodo bi s pomočjo 17-kilometrskega tunela spravili do toplotnih črpalk, ki bi izločile za 1,5 stopinj Celzija toplote, vodo pa bi nato po cevi poslali nazaj v morje. Toplota bi bila nato obdelana do temperature od 80 do 95 stopinj Celzija in uporabljena za ogrevanje domov. Toplotne črpalke naj bi zrasle na območju, ker sedaj deluje toplarna na premog.
Finci ocenjujejo, da lahko s pomočjo toplotnih črpalk ogrevajo dve petini domov v finski prestolnici. S 400-milijonsko investicijo bi 500-megavatna finska toplarna postala največja na svetu, obratovati pa bi lahko začela v roku petih let. Za delovanje toplotnih črpalk bi uporabljali energijo iz zelenih virov, tudi jedrsko.
Pred dnevi smo poročali tudi, da v Sloveniji raste prva geotermalna elektrarna, ki jo v občini Lendava postavlja konzorcij na čelu z Dravskimi elektrarnami Maribor.
Nemčija podaljšala delovanje treh nukleark do aprila 2023
Kljub nasprotovanju stranke Zelenih je nemški kancler Olaf Scholz ukazal, da se podaljša življenjska doba obratovanja zadnjih treh delujočih nukleark, in sicer do sredine aprila naslednje leto. Gre za preobrat v energetski politiki Nemčije, ki se navaja na novo realnost brez ruskega plina.
Podaljšanje delovanja jedrskih elektrarn je jabolko spora med dvema koalicijskima partnericama – Zeleni so ideološko proti nuklearkam, liberalni Svobodni demokrati pa želijo podaljšati delovanje nukleark do leta 2024. Konflikt je razrešil Scholz, ki nima veliko drugih alternativ pri zagotavljanju električne energije za nemške državljane in podjetja.
Nemčija je sicer začela z zapiranjem jedrskih elektrarn leta 2011, po nesreči v Fukušimi. V zadnjih 20 letih so vložili več kot 500 milijard evrov v alternativne vire energije, ki pa so se izkazali za nezanesljive. V zadnjem desetletju so tako postali izrazito odvisni od ruskega plina, sedaj pa so v poziciji, ko se morajo naučiti živeti brez njega – kar je brez delujočih jedrskih elektrarn očitno misija nemogoče.
Kakšno pa je stanje z izgradnjo drugega bloka nuklearne elektrarne Krško? Vlada je v koalicijski pogodbi napovedala posvetovalni referendum o gradnji drugega bloka, glede na nejasne izjave najvišjih vladnih funkcionarjev v zadnjih tednih pa je napredek na tem področju vedno manj verjeten.
Članek pripravljen s pomočjo novinarjev Bloomberga: Petra Sorge, Arne Delfs, Michael Nienaber, Stephen Stapczynski, Sheryl Tian Tong Lee, Thomas Gualtieri in Kati Pohjanpalo.
