ZDA razmišljajo o prepovedi izvoza dizla. Kaj bi to pomenilo za cene v Evropi?

Na drugi strani Atlantika se pojavljajo vse glasnejši pozivi, naj Trumpova administracija prepove izvoz naftnih derivatov, saj cene bencina in dizelskega goriva v ZDA postavljajo rekord za rekordom.

Po podatkih Ameriške agencije za energetske informacije (EIA) povprečna cena bencina v ZDA znaša 1,02 evra na liter, cena dizelskega goriva pa 1,49 evra na liter, kar pomeni najvišje cene doslej.

Nad administracijo predsednika Donalda Trumpa se tako vrši pritisk pred ključnimi novembrskimi vmesnimi volitvami, na katerih bodo ameriški volivci odločali o vseh 435 sedežih v predstavniškem domu in tretjini od sto sedežev v senatu.

Glede na najnovejše podatke agencije YouGov imajo opozicijski demokrati med verjetnimi volivci 14-točkovno prednost, med najpomembnejšimi temami, na podlagi katerih se bodo volivci odločali, pa so skokovite cene goriv.

Zavedajoč se predvolilnega diskurza, je več ameriških zakonodajalcev Trumpovo administracijo pozvalo, naj uvede embargo na izvoz dizelskega goriva iz ZDA. Republikanec Tim Burchett je predlagal celo zakon za prepoved izvoza.

Predsednik Trump se medtem zdi naklonjen tej ideji, saj je v torek dejal: "Tudi jaz sem k temu pozval. Rekel sem: 'Ne pošiljajmo dizelskega goriva.'" Bela hiša naj bi po poročanju Politica pripravljala načrt za 90-dnevno prepoved izvoza dizelskega goriva, ki jo želi Trump uveljaviti do konca tedna.

Čeprav številni strokovnjaki izključujejo možnost popolne prepovedi izvoza naftnih derivatov iz ZDA, ta zamisel ni tako neverjetna. Kaj bi ameriški izvozni embargo pomenil za mednarodne cene nafte in goriv?

Bing Guan/Bloomberg

 

Proizvodnja v ZDA je preobremenjena

K podražitvam surove nafte in naftnih derivatov prispevajo še nerešena ameriško-iranska vojna, ki ovira prevoz energentov po ključnih dobavnih poteh na Bližnjem vzhodu, in ukrajinski napadi na ruske rafinerije.

Zaradi izpada dela dobav energentov se je po svetu povečalo povpraševanje po ameriških gorivih, predvsem dizlu, pri čemer so ZDA avgusta izvozile rekordnih 1,6 milijona sodov dizla na dan, februarja pred začetkom vojne pa približno milijon.

V ZDA deluje približno 130 rafinerij. Septembra so vsak dan predelale nekaj manj kot 18 milijonov sodov nafte v goriva, vključno z bencinom, dizelskim in letalskim gorivom. Ameriške zaloge so sicer skoraj 13 odstotkov pod petletnim sezonskim povprečjem, čeprav rafinerije delujejo s približno 97-odstotno zmogljivostjo, navaja agencija Reuters.

"Bela hiša ima zakonodajne vzvode za omejitev ali celo prepoved izvoza naftnih derivatov v primeru krize domače oskrbe ali hudih cenovnih pritiskov. Je politično mogoče, a operativno in gospodarsko izjemno tvegano," ocenjuje energetski analitik Tilen Šarlah.

Svetovalna družba Rapidan Energy Group verjetnost omejitve izvoza ocenjuje na 35 odstotkov. Čeprav je ta verjetnost majhna, že vsaka možnost uvedbe izvoznega nadzora vzbuja strah v industriji, ki takemu ukrepu že dolgo nasprotuje, poroča Bloomberg.

Posledice za Evropo

Ukrep bi zlasti prizadel Evropo, ki je močno odvisna od ameriških dobav dizla. ZDA so letos postale glavni čezmorski dobavitelj Evrope, saj je ameriški izvoz dizelskega goriva prejšnji mesec poskočil na tedenski rekord, ki je znašal skoraj dva milijona sodov na dan.

Ameriška prepoved izvoza bi cene bencina in dizla v Evropi "potisnila v nove zgodovinske rekorde", izpostavlja analitik Šarlah. "Hkrati bi še močno povečala povpraševanje po neameriški nafti ter posledično izrazito zvišala ceno nafte brent in razširila cenovni razmik WTI-Brent," sklene.

Ker je oskrba v Evropi ogrožena, je v sredo premija evropskega dizla glede na surovo nafto brent poskočila na več kot 95 dolarjev na sod, kar je rekord v podatkih agencije Bloomberg, ki segajo do leta 2011 v preteklost.

Analitiki banke Morgan Stanley so v svoji analizi zapisali, da bi Evropa v primeru ameriške prepovedi izvoza dizla bila "najbolj izpostavljena". Dokler se bo razpravljalo o prepovedi v ZDA, naj bi se trg pripravljal na nadaljnje nihanje cen, so dodali.

Kako bi prepoved vplivala na cene?

Nekateri predstavniki administracije trdijo, da bo prepoved izvoza dizelskega goriva znižala rekordno visoke cene v ZDA. Kljub temu številni analitiki opozarjajo, da bi bil učinek kratkotrajen, ukrep pa bi lahko še poglobil svetovno pomanjkanje in zvišal cene drugih goriv.

Čeprav so izvozne omejitve pravno izvedljive, bi verjetno imele nasprotni učinek – ameriškim potrošnikom bi prinesle le omejeno olajšanje, hkrati pa bi povzročile gospodarske in geopolitične stroške, ugotavlja Center za globalno energetsko politiko Univerze Columbia.

Prepoved izvoza bi sprva lahko pocenila dizel v ZDA, trdijo analitiki, drugod pa močno zvišala cene. Hkrati bi zmanjšala donosnost ameriških rafinerij in jih spodbudila k zmanjšanju predelave nafte. S tem bi upadla tudi proizvodnja bencina in drugih derivatov, kar bi lahko povzročilo njihove podražitve.

Prepoved izvoza dizelskega goriva bi verjetno povzročila več težav, kot bi jih rešila, so v analizi zapisali analitiki mislišča Atlantic Council. Skoraj zagotovo bi začasno znižala cene za nekatere ameriške potrošnike ob Zalivski obali in na Srednjem zahodu, a bi sčasoma povzročila višje cene živil, so dodali.

"Omejitev izvoza bi ustvarila močan cenovni razkol," pojasnjuje Šarlah. "Cene goriv in surove nafte WTI v ZDA bi zaradi ujetih presežnih zalog kratkoročno padle, medtem ko bi na globalnem trgu izpad ameriških količin povzročil hudo pomanjkanje derivatov."

Ameriške rafinerije, ki so večinoma skoncentrirane ob Mehiškem zalivu, so prilagojene tudi izvoznim trgom, zato analitiki opozarjajo, da presežkov dizla teh rafinerij ni mogoče preprosto preusmeriti v vse ameriške regije, kjer ga primanjkuje.

"Rafinerije ob Mehiškem zalivu bi ob nedobičkonosnem poslovanju, ki bi najverjetneje ustvarjalo izgubo, neizogibno močno zmanjšale dejavnost, predelale manj surove nafte kot prej in dobavile manjše količine naftnih derivatov," je v poročilu zapisal Center za strateške in mednarodne študije. "To bi pomenilo manjšo domačo ponudbo bencina, kot bi je bilo brez prepovedi, kar bi delno ali v celoti izničilo začetno povečanje zalog."

Leta 2025 so ZDA izvozile približno 11 milijonov sodov nafte na dan, vključno s približno štirimi milijoni sodov surove nafte ter sedmimi milijoni sodov rafiniranih proizvodov in tekočih ogljikovodikov, kot sta propan in butan. Večina izvoza izvira z obale Mehiškega zaliva, pri čemer je Evropa ključni kupec. Hkrati ZDA uvažajo približno osem milijonov sodov nafte na dan.

Izvozna prepoved bi prav tako škodovala ugledu ZDA kot zanesljivega dobavitelja, pri čemer bi se kupci verjetno začeli obračati k drugim državam.

Dolga brada prepovedi izvoza nafte

Prepovedi izvoza nafte za ZDA niso novost. Obamova administracija je denimo leta 2015 odpravila približno 40 let stare omejitve izvoza surove nafte, ki pa niso prepovedovale izvoza rafiniranih naftnih derivatov, kot so bencin, dizel in letalsko gorivo.

Ameriške družbe so tako lahko doma načrpano nafto predelale v ameriških rafinerijah in goriva prodale v tujino, četudi je bil neposreden izvoz surove nafte omejen. Tudi omejitve izvoza surove nafte niso bile absolutne, saj so veljale izjeme, med drugim za določene pošiljke v Kanado in del nafte z Aljaske.

Odpravo prepovedi je spodbudil razmah pridobivanja nafte iz skrilavcev s hidravličnim lomljenjem oziroma frackingom. Močna rast domače proizvodnje je ustvarila presežke, zaradi katerih so omejitve iz 70. let postale zastarele.

Za odpravo so lobirala tudi naftna podjetja, saj bi jim dostop do tujih trgov omogočil višje prodajne cene in po njihovih navedbah podprl zaposlovanje v panogi. Odločitev je bila tudi del političnega kompromisa med republikanskim kongresom in demokratsko administracijo.

Vredno je omeniti, da je tudi Bidnova administracija razmišljala o omejitvah izvoza nafte, potem ko je ruska invazija na Ukrajino leta 2022 povzročila dvig cen goriva.