Top 5 novic za začetek dneva: Nvidia napovedala 70-odstotno rast prihodkov do 2028

Dobro jutro. V poročilu o poslovanju Nvidie za drugo četrtletje je glavni izvršni direktor Jensen Huang dejal, da se povpraševanje le še povečuje. Prav tako je pohvalil uvedbo najnovejše linije čipov podjetja, Vera Rubin.

"Gradnja infrastrukture umetne inteligence je v polnem teku," je dejal. "Vera Rubin, ki je zdaj v polni proizvodnji, je bila ustvarjena prav za ta trenutek."

V drugem četrtletju, ki se je končalo 26. julija, se je prodaja v primerjavi z enakim obdobjem lani več kot podvojila na 96,2 milijarde dolarjev. Dobiček je znašal 2,22 dolarja na delnico, brez upoštevanja nekaterih postavk. Analitiki so napovedovali prihodke v višini 92,5 milijarde dolarjev in dobiček v višini 2,09 dolarja na delnico.

Nvidina izjemno pomembna divizija za podatkovne centre je zabeležila prihodke v višini 89 milijard dolarjev, v primerjavi s povprečno oceno 85,8 milijarde dolarjev. Velik del te prodaje je prispevala skupina, znana kot hiperskalerji, ki vključuje Amazon.com in Google, ki je del Alphabeta.

"Pričakujemo, da se bodo prihodki v fiskalnem letu 2028 povečali za približno 70 odstotkov", je med konferenčnim klicem po objavi poslovnih rezultatov dejala finančna direktorica Colette Kress. Analitiki so po podatkih, ki jih je zbral Bloomberg, za to leto napovedali približno 45-odstotno rast.

Delnice podjetja so se v poznem trgovanju podražile za več kot 4 odstotke.

Je zlato v 2026 dobra naložba? Kakšne so napovedi in koliko zlata naj ima vlagatelj?

Zlato od poletja pridobiva vrednost – od julija je cena zrasla za okoli 16 odstotkov, na raven okoli 4.650 dolarjev za unčo. To je še vedno manj od absolutnega rekorda, doseženega konec januarja pri skoraj 5.600 dolarjih za unčo, vendar kaže na novo dinamiko na trgu plemenite kovine.

Ali je zlato še vedno dobra naložba za malega vlagatelja? Kolikšen delež njegovega portfelja naj bi bil v zlatu? Pogovarjali smo se s strokovnjakinjo za osebne finance ter analitikom, ki spremlja dogajanje na borzah in je specialist za energetske in surovinske trge.

Pogajanja v slepi ulici Putinu odpirajo pot v eskalacijo  

Rusija se pripravlja na stopnjevanje napadov na Ukrajino, potem ko je ugotovila, da so pogajanja o mirovnem sporazumu zašla v slepo ulico, so povedali ljudje blizu Kremlja, piše Bloomberg.

Zaenkrat Rusija tehta stopnjevanje močnih napadov s konvencionalnimi balističnimi raketami na Kijev in infrastrukturne cilje v drugih ukrajinskih mestih, so povedali viri.

Okviri pogajanj so se sesuli, zaradi česar sta obe sprti strani spet na začetku, so povedali viri. Vladimir Putin ne bo končal vojne pod gospodarskim pritiskom sankcij in ukrajinskih napadov na ruske rafinerije in logistična omrežja, so še zatrdili.

Zakaj slovenski hrani grozi dvomestna rast cen

Svetovne cene hrane so pod vplivom več hkratnih pritiskov. Vojna v Ukrajini otežuje izvoz žita prek Črnega morja, evropsko kmetijstvo prizadevajo vročinski valovi in suša, dražja energija in gnojila pa višajo stroške pridelave. Posledice bi se lahko v prihodnjih mesecih pokazale tudi pri cenah hrane za končne kupce. Na končne cene vplivajo tudi stroški predelave, prevoza, trgovine in drugi dejavniki.

Največji pritiski so pričakovani pri pridelkih, ki so najbolj občutljivi za vremenske razmere (predvsem žito, sadje in zelenjava ter mlečni izdelki). Vpliv letošnjih slabših pridelkov se lahko pri svežem sadju in zelenjavi v cene prenese razmeroma hitro, medtem ko je pri predelanih živilih zamik daljši.

Iranska jezera izginjajo ravno v času, ko se rakete vračajo

Ameriško-izraelska invazija Irana se je začela v času, ko se je Islamska republika že spopadala s številnimi gospodarskimi in okoljskimi težavami. Te so bile najbolj izrazite lani jeseni, ko so iranske oblasti opozarjale, da bi lahko prestolnica Teheran ob nadaljnjem pomanjkanju padavin celo ostala brez vode.

Iran je takrat prizadela zgodovinska suša, ki je povzročila hudo vodno krizo.

Letošnje leto katastrofalno za slovensko kmetijstvo 

Poletje je v Evropi najbolj zaznamovala suša. Ekstremne vročine nad 30 stopinj Celzija so letošnje poletje v srednji Evropi, torej tudi v Sloveniji, trajale več kot mesec dni, ponekod celo mesec in pol. Letošnje leto je za slovensko kmetijstvo katastrofalno, so jasni na Kmetijsko-gozdarski zbornici. Največji izpad domače ponudbe lahko pričakujemo pri krmi za živali, mesu, mlečnih izdelkih, zelenjavi in sadju. Podobno velja za celotno Evropo. Po oceni družbe Oxford Economics se bo hrana že letos podražila za 11,8 odstotka, naslednje leto pa skoraj za pet odstotkov. Najprej naj bi se podražili sadje, zelenjava, žita, mlečni izdelki, kasneje tudi drugi produkti. Mojca Erjavec, državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu, je v oddaji 'Zoom in' na televiziji Bloomberg Adria dejala, da smo letos "beležili situacije, ki jih nismo vajeni". Zdaj potekajo izplačila škode za lani, delno tudi iz evropskih namenskih sredstev.

A izplaličila bi morala biti hitrejša, so jasni kmetje. Mitja Krajnc, direktor kmetijskega podjetja Žipo Lenart, je povedal, da jih je suša "prizadela kot še nobeno leto doslej". Čeprav večinoma kmetujejo na ilovnatih tleh, bodo manjši ne le pridelki, manj bo tudi krme, manj bo koruze za zrnje. Na nekaterih kmetijah je izpad tudi do 100-odstoten. "Vsi ti učinki pa se seštevajo," je bil jasen Krajnc.

Zmanjševanje čred je po njegovem mnenju le kratkoročna rešitev. Pričakujejo predvsem ukrepe za zaščito domače potrošnje, sicer bomo še bolj odvisni od uvoz in bo vpliv na cene še večji. Povprečne letne količine padavin v Sloveniji so dovolj velike, je dejal Krajnc, a težava je v upravljanju z vodami. Presežka padavin ne znamo zadržati v umetnih jezerih, prav tako ne znamo zgraditi dovolj robustnih namakalnih sistemov, ki bi morali biti zastavljeni regionalno. 

Kakšna je logistika pretovora goriva v Sloveniji?

Kar 88 odstotkov goriva, ki ga distribuira največji dobavitelj v Sloveniji, pride po morju. Zanesljiva oskrba v teh turbulentnih časih še zdaleč ni samoumevna, saj za dostavo stoji kompleksna logistična veriga. Ki pa je pod pritiski v časih, ko so mednarodne dobavne verige motene zaradi izrednih razmer, kot je (bila) v letošnjem letu vojna z Iranom in posledično zaprtje Hormuške ožine, potrošnja pa je na določenih območjih Slovenije zaradi ugodnejših cen od tujine zrastla tudi za 300 in več odstotkov. Gorivo, dobavljeno preko koprskega pristanišča, Petrol pretovori v terminal na Serminu, od koder ga razvaža 360 cistern dnevno in štiri do šest vlakovnih kompozicij, dostava goriv poteka tudi ponoči.

V Sloveniji imajo še skladišči v ljubljanskem Zalogu in Račah pri Mariboru, del goriva za svoje servise v državah v regiji Adria pa distribuira preko pristanišč v Zadru in Pločah, sodelujejo pa tudi z drugimi partnerji. Za večjo zanesljivost oskrbe nikoli nimajo le enega dobavitelja, dobavne trge diverzificirajo, sta v oddaji Spotlight na televiziji Bloomberg Adria povedala Tomaž Slavec, direktor nabave naftnih derivatov in Rok Cizej, direktor logistike v Petrolu. V skladišču tudi nikoli v času največjih motenj niso ostali brez goriva, so pa imeli izzive z nadaljnjo distribucijo zaradi logističnih omejitev in pravil glede počitkov voznikov.

Najbolj brano

Bi vozili za Uber? Janševa vlada znova odpira vrata platformi za prevoze

Evropski obrambni startupi tako vroči, da vanje vlaga celo Rheinmetall

Meme delnice: Je mogoče zaslužiti na valu navdušenja, ali ima s tem več sreča?

Turčija kupuje nogometno elito: Od kod prihajajo stotine milijonov za nov vzpon Superlige?

Danes spremljamo

V Jackson Holu v Wyomingu se bo pričel simpozij centralnih bank. Podatke o poslovanju bo objavil Telekom Slovenije. V Nemčiji bo inštitut GfK objavil podatke o potrošniški klimi. ECB bo objavila zapisnik zadnjega sestanka o denarni politiki. V ZDA bodo objavili podatke o trgovinski bilanci in zahtevkih za brezposelnost.