"Korupcija razkraja družbo. Draži javne storitve, ruši zaupanje državljank in državljanov v institucije države in uničuje okolje zdrave zdrave konkurence ter družbenega razvoja. Koalicija bo zato vzpostavila ničelno toleranco do korupcije ter oblikovala steber prioritetnega pregona in zatiranja korupcije in organiziranega kriminala. V okviru tega stebra bo vzpostavila neodvisen in celovit sistem institucij za zatiranje korupcije in organizirane kriminalitete, ki jih omogočata slovenska ustava ter evropsko pravo."
To je zapis, prepisan iz koalicijske pogodbe, ki so jo letos maja podpisale stranke SDS, NSi, SLS, Fokus in Demokrati. Eden od načinov boja je popolna transparentnost. Na Hrvaškem so denimo v sklopu boja vzpostavili tako imenovane javno dostopne 'imovinske kartice', ki bi jih slovensko poimenovali premoženjske kartice. V njih najdemo funkcionarje, skupaj z njimi pa so objavljeni tudi premoženjski podatki zakonskih in zunajzakonskih partnerjev.
V Sloveniji podatke o premoženju funkcionarjev in drugih zavezancev zbira in spremlja protikorupcijska komisija (KPK). "Nadzor nad premoženjskim stanjem zavezancev je eden osnovnih pogojev preglednosti in zaupanja v javne funkcije, zato pomeni neločljiv del integritete javnega sektorja. S spremljanjem in nadzorom nad premoženjem se spodbuja in krepi transparentnost v procesih in postopkih izvrševanja javne oblasti, pri opravljanju javnih funkcij ter upravljanju javnih zadev," pišejo na spletni strani.
Zavezanci morajo KPK obvestiti o stanju premoženja ob nastopu na funkcijo, nato pa redno le o spremembah (zavezanec mora prijaviti spremembo posamezne vrste premoženja, "ko se premoženje poveča ali zmanjša za več kot 10.000 evrov"). A konkretni podatki o premoženju niso javnosti dostopni, na spletni strani Erar pa protikorupcijska komisija objavljaj zgolj podatke o tem, kdo je poročal o spremembi stanja premoženja. Podatki niso najbolj uporabni, saj javnost vidi le, ali gre za pridobitev ali odsvojitev, povečanje ali zmanjšanje nekega premoženjskega razreda, ne pa tudi absolutnih številk, kot je to denimo mogoče videti na Hrvaškem.
Ker se je pri nas sestava parlamenta ravno zamenjala, dobili pa smo tudi novo vlado, ki jo vodi Janez Janša, smo na vse stranke, zastopane v parlamentu – Svoboda, SDS, NSi, SLS in Fokus, SD, Demokrati, Levica in Vesna ter Resnica – naslovili vprašanja o premoženju predsednikov in predsednic strank, dodatno pa smo jih naslovili še na predsednika vlade in njegov ministrski zbor.
Vse omenjene parlamentarne stranke, brez izjeme, so prejela ista vprašanja, ki smo jih sestavili s pomočjo KPK obrazca za poročanje o premoženju in postavk hrvaških premoženjskih kartic. Zanimale so nas nepremičnine in pripisana vrednost, ki jo je izračunala geodetska uprava (Gurs), krediti in obrestne mere, avtomobili in druge premičnine, vrednejše od deset tisoč evrov, deleži v podjetjih, ali so imetniki finančnih instrumentov, kriptovalut ter koliko prihrankov imajo in kaj je njihov vir.
Od desetih strank smo vsebinske odgovore, ki so dejansko odgovarjali na naša vprašanja, prejeli iz dveh, in sicer za sokoordinatorja Levice Luko Mesca in Asto Vrečko, iz Fokusa pa za Marka Lotriča. (Za vodjo Demokratov so nam odgovor posredovali z ministrstva, kar navajamo v naslednjih odstavkih.)
Odzivov z ministrstev je bilo precej več, a je bila vsebina odgovorov najpogosteje zapis, da so o tem poročali Komisiji za preprečevanje korupcije, "ki ima zakonsko podlago za zbiranje, hrambo, obdelavo in objavo teh podatkov. Na ta način je zagotovljeno, da KPK zakonito udejanja javni interes nadzora nad premoženjem funkcionarjev in z njimi povezanih oseb," so denimo v odgovoru zapisali z ministrstva za notranje zadeve in javno upravo, ki ga vodi Franci Matoz.
Med ministri izstopa trojica: Mateja Ribič, pristojna za demografijo, družino in socialne zadeve, in Monika Kirbiš Rojs, za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj – obe sta poslali vsebinski odgovor, medtem ko so z ministrstva za gospodarstvo, delo in šport za Anžeta Logarja navedli, da je "podatke o svojem premoženjskem stanju javno in podrobno razkril tudi v okviru kampanje za predsedniške volitve leta 2022. Od takrat ni prišlo do sprememb njegovega premoženjskega stanja". Podatki Erarja sicer izkazujejo, da je Logar po letu 2022 dvakrat poročal o spremembi premoženja: 18. februarja 2023 je navajal odsvojitev denarnih sredstev, 16. novembra 2023 pa je KPK prijavil pridobitev dolga.
Odgovora predsednika vlade Janše, ki je v preteklosti svoje premoženje večkrat razkril, o njem pa se zagovarjal tudi pred KPK, nismo prejeli. Ob vpisu njegovega priimka v iskalnik Erarja o spremembah premoženjskega stanja pa je razvidno, da je zadnjo spremembo premoženja prijavil leta 2022 kot poslanec državnega zbora, ko je odsvojil dve nepremičnini in pridobil denarna sredstva.
Umanjkal je tudi odziv Gibanja Svoboda, za njihovega predsednika Roberta Goloba, ki je predhodnik Janše na premierski funkciji. Erar pokaže, da je o spremembah premoženja KPK od leta 2023 pa do danes obveščal šestkrat, od tega samo letos trikrat. Nazadnje je prijavil povečanje denarnih sredstev, pa pridobitev in odsvojitev dolga. Največ sprememb je prijavil leta 2023, ko so bili odsvojeni stavba in več parcel, pridobljena premičnina (vozilo), odsvojena denarna sredstva, pridobljen dolg in posojilo.
Premoženja šesterice, ki je odgovorila s konkretnimi podatki, ne bomo javno razgrnili. Dovolj povedno pa je število prejetih konkretnih odgovorov.
.webp){kind=icon}
