Janez Janša ali Robert Golob - pomemben dejavnik ali šum za indeks SBITOP?

Večina globalnih borznih indeksov v zadnjih tednih tako rekoč ignorira politike. Kljub vojni na Bližnjem vzhodu, rasti inflacije in vse glasnejšim opozorilom ekonomistov globalni trgi dosegajo nove rekordne vrednosti, vlagatelji pa znova in znova kupujejo padce v prepričanju, da bo politika na koncu popustila. Prav zato se ob vsakih volitvah znova postavlja vprašanje: ali izbira mandatarja sploh kaj vpliva na lokalno borzo?

Ta razkorak med politiko in trgi je zdaj dobil tudi ime. Med vlagatelji se je uveljavil t. i. 'TACO trade' – okrajšava za Trump Always Chickens Out – ki opisuje strategijo kupovanja padcev ob političnih grožnjah, saj trg računa, da se bo retorika politikov na koncu ohladila.

Kot kaže letošnje dogajanje, ta logika presega ameriško politiko: vlagatelji vse pogosteje predpostavljajo, da bodo tudi drugi odločevalci, soočeni z negativno reakcijo trgov, omilili ali prilagodili ukrepe. Rezultat je okolje, v katerem politična retorika povzroča kratkoročne sunke volatilnosti, a redko trajnejše padce – vsaj dokler trgi verjamejo, da obstaja 'varovalka', ki preprečuje resnejši popravek.

Madžarska: ko 'proevropsko' ne pomeni nujno dobro za borzo

Poglejmo najprej zadnje odmevne volitve pri naših sosedih. Madžari so po političnem preobratu dobili, vsaj na papirju, proevropsko vlado. Vlagatelji so to sprva sprejeli z evforijo, a pod površjem se zastavlja bistveno bolj kompleksno vprašanje. Trg, ki je dolga leta rasel na specifičnem modelu državnega kapitalizma, se lahko znajde pred temeljno redefinicijo.

Indeks BUX je bil dolgo razumljen kot ogledalo madžarskega gospodarstva, vendar se ob podrobnejšem pogledu izkaže, da gre za precej bolj koncentrirano zgodbo. Tri družbe – OTP Bank, MOL in Gedeon Richter – predstavljajo večino indeksa, njihova uspešnost pa je bila povezana predvsem s političnim okvirom, ki jim je zagotavljal stabilnost in predvidljivost.

Z menjavo oblasti se zastavlja ključno vprašanje: ali bodo te družbe sposobne ohraniti dobičkonosnost brez 'zaščitnega dežnika' dosedanjega sistema. V tem kontekstu se lahko zgodi paradoks – politično pozitivno okolje za državo postane medvedji signal za njen borzni indeks.

Prav to se je zgodilo – takoj po izvolitvi Petra Magyarja je indeks BUX pridobil skoraj pet odstotkov, nato dosegel novo rekordno vrednost, po 'streznitvi' vlagateljev pa je upadel za skoraj tri odstotke.

Kateri mandat je indeksu SBITOP prinesel največji skok?

Čeprav se slovenski trg po velikosti in likvidnosti razlikuje, je njegova struktura presenetljivo podobna. Glavni indeks Ljubljanske borze poganjajo predvsem tri družbe – Krka, NLB in Petrol – država pa ima neposredno ali posredno lastniške deleže v tako rekoč vseh podjetjih, ki sestavljajo indeks SBITOP.

Struktura indeksa SBITOP jasno kaže, da Ljubljanska borza ni široko razpršen trg, temveč izrazito koncentriran portfelj nekaj največjih družb. Največjo utež ima Krka z okoli 29 odstotki, sledita ji Nova Ljubljanska banka z dobrimi 20 odstotki in Petrol s približno 17 odstotki. Skupaj te tri družbe zajemajo skoraj dve tretjini celotnega indeksa, kar pomeni, da gibanje indeksa SBITOP v veliki meri odraža poslovanje podjetij, njihove poslovne rezultate ter razpoloženje vlagateljev.

V takšnem okolju pa postane za manjše trge še pomembnejša struktura lastništva. Ljubljanska borza namreč ni zgolj odraz tržnih sil, temveč tudi lastniških razmerij, kjer ima država – neposredno ali posredno prek SDH – pomembne deleže v večini družb prve kotacije.

Če indeks SBITOP primerjamo po mandatih posameznih vlad na podlagi začetnih in končnih vrednosti v tabeli, je največji absolutni in relativni porast dosežen v mandatu vlade Roberta Goloba. Indeks je ob začetku njegovega mandata (konec junija 2022) znašal približno 1.118 točk, do 23. aprila 2026 pa se je povzpel na 2.972 točk, kar pomeni rast za približno 1.854 točk oziroma okoli 166 odstotkov.

Za primerjavo: v prvem mandatu Janeza Janše (2004–2008) je indeks zrasel z okoli 915 na vrh pri približno 2.624 točkah, kar pomeni okoli 187-odstotno rast do vrha, vendar je do konca mandata zaključil precej nižje. Drugi mandati so večinoma prinesli precej skromnejše premike ali celo padce (npr. Pahorjev mandat z izrazitim znižanjem s ~1.372 na ~590 točk).

Če upoštevamo celoten mandat od začetka do konca oziroma zadnje razpoložljive točke, je torej najizrazitejšo rast indeksa ustvarilo obdobje aktualne vlade, kar pa je treba interpretirati v širšem kontekstu okrevanja trgov po pandemiji in ugodnega globalnega cikla.

Vojna v Iranu kratek, a izrazit šok

Napad Izraela in ZDA na Iran konec februarja se je na indeksu SBITOP odrazil kot kratek, a izrazit šok. Indeks, ki je bil pred tem v vzponu in je celo dosegel rekordno vrednost, je ob zaostritvi razmer hitro izgubil del vrednosti, kar odraža značilen odziv na geopolitično tveganje – povečano negotovost in umik vlagateljev iz tveganih naložb. Vendar je bil padec omejen in kratkotrajen, saj se je trg kmalu stabiliziral.

Tudi parlamentarne volitve v Sloveniji marca niso pustile vidnejše sledi na indeksu. Gibanje indeksa SBITOP je ostalo znotraj obstoječega razpona, brez izrazitega preobrata ali skoka, kar potrjuje, da domača politika za Ljubljansko borzo nima odločilnega kratkoročnega vpliva. Smer gibanja indeksa so tudi v tem obdobju bolj narekovali globalni dejavniki in splošno razpoloženje na trgih, medtem ko so politični dogodki vplivali predvsem na sentiment, ne pa na temeljno vrednotenje podjetij.

Analitiki previdni: politika ni odločilna – a vseeno pomembna

Slovenski analitiki se političnih ocen izogibajo, a njihove izjave kljub temu razkrivajo precej jasno sliko. Redni profesor z mariborske ekonomsko-poslovne fakultete Timotej Jagrič poudarja, da izbira mandatarja sama po sebi ne bi smela imeti odločilnega vpliva: "Na finančni trg v Sloveniji vplivajo predvsem zunanji dejavniki, kot so globalna ekonomska gibanja, obrestne mere, geopolitični dogodki ter gospodarski kazalniki."

V tem kontekstu bi se morali po njegovih besedah morebitni politični premiki, čeprav seveda lahko vplivajo na kratkoročne sentiment in določene sektorje, umestiti v širši okvir globalnih trendov, ki so običajno močnejši in bolj določni za borzno dogajanje.

Analitik Ilirike Lojze Kozole opozarja, da je prava zgodba precej globlja od dnevne politike: "Sloveniji ne manjka kakovostnih podjetij in sposobnih ljudi, manjka ji predvsem predvidljiva ter do dela in kapitala prijazna davčna politika." Po njegovem mnenju prav ta dejavnik odloča o dolgoročni strukturi gospodarstva: "Prav davčna politika bo odločala, kdo bo v prihodnje lastnik domačega gospodarstva."

V tem kontekstu vprašanje mandatarja postane sekundarno. Po njegovih besedah je ključno, ali bo politika spodbujala vlaganje in omogočila akumulacijo domačega kapitala ali pa ga bo – zaradi višjih davčnih obremenitev – potisnila v tujino.

"Če bomo vlaganje in delo bolj obdavčevali kot drugi, bomo imeli manj domačega kapitala in domačega dela," opozarja Kozole. Prav tako po njegovem mnenju ni nepomembno, da imajo vlagatelji v nekaterih sosednjih državah ugodnejšo kapitalsko obravnavo, njihov kapital pa je v Sloveniji že danes precej prisoten.

Kdo je torej 'pravi' mandatar za borzo?

Če Madžarska kaže, kako lahko politična sprememba neposredno vpliva na strukturo borze, Slovenija razkriva bolj subtilen mehanizem. Pod črto je skupna teza obeh sogovornikov naslednje: borza ne potrebuje točno določenega mandatarja, ampak predvidljivo okolje.

Medtem ko globalni vlagatelji pogosto predpostavljajo, da se bodo politične odločitve sčasoma prilagodile tržnim razmeram, na manjše trge, kot je slovenski, praviloma gledajo bolj previdno. Po besedah sogovornikov je pomembnejše od izbire mandatarja to, ali bo ekonomska politika zagotavljala stabilno poslovno okolje, ohranjanje kapitala ter njegovo večjo vlogo na domačem trgu.