Trošarina na pivo višja, na vino ostaja nič

Vlada Roberta Goloba je sredi tega meseca sprejela uredbo, s katero se bodo trošarine na nekatere alkoholne pijače v nedeljo zvišale za sedem odstotkov. "Davčna politika poleg fiskalnih ciljev zasleduje tudi cilje drugih politik, v tem primeru zdravstvene," je včeraj sporočilo ministrstvo za finance.

Po pojasnilih ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel in ministra za finance Klemna Boštjančiča vlada z dvigom trošarin na alkoholne pijače, zasleduje cilje zdravstvene politike, pri čemer je 7-odstotni dvig po besedah slednjega kompromis.

Dvigu trošarin nasprotujejo predvsem slovenski pivovarji, ki opozarjajo, da bo ukrep prizadel male pivovarne ter da argument vlade o izboljšanju javnega zdravja ni na mestu. Predsednik Združenja slovenskih pivovarn Andrej Sluga je za Forbes Slovenija na primeru svoje novogoriške pivovarne Reservoir Dogs opozoril, da trošarina pomeni "dve bruto plači na leto". "Odločevalce pozivam, naj premislijo, ali je bolj pomembno pobrati za 30 tisoč evrov trošarin ali jih vložiti v delovna mesta v Novi Gorici," je povedal.

Ministrstvo za finance je včeraj sporočilo, da bi se zaradi zvišanja trošarine prihodki iz naslova trošarin za pivo, ki ga proizvedejo mali pivovarji povečali za 67 tisoč evrov na leto. "Za vse proizvajalce piva, male in velike, bi sprememba trošarine pomenila 6,3 evra letno več," so zapisali pri ministrstvu, ki je v oceni vpliva dviga trošarine upoštevali dejstvo, da se je povprečna drobnoprodajna cena piva v Sloveniji v zadnjem desetletju dvignila za 25 odstotkov, medtem ko se trošarina ni spremenila.

"Obdavčitev piva malih proizvajalcev je glede na splošno obdavčitev piva v Sloveniji ugodnejša, kot je ta v nekaterih drugih državah članicah EU," svojo odločitev argumentira ministrstvo za finance. "Slovenija je v primerjavi z drugimi državami članicami EU določila najvišji možni odstotek nižanja trošarine za male proizvajalce piva, to je v višini 50 odstotkov nacionalno določene trošarine za pivo, medtem ko je v večini drugih držav ta odstotek višji," dodajajo.

Depositphotos

 

Kako se bo poznal 7-odstotni dvig?

Ob trenutnih cenah piva na trgu se bo cena 0,5 litra piva, če ta vsebuje pet odstotkov volumenskega alkohola zvišala za 2,6 centa, je včeraj sporočilo ministrstvo, ki dodaja, da se bo medtem za male pivovarje zvišala za 1,3 centa ob predpostavki, da se sprememba trošarine prenese v končno ceno piva in se ostale sestavine cene piva ne spremenijo.

Po oceni ministrstva bi višje trošarine za male pivovarje pomenile 67 tisoč evrov dodatne trošarine na leto, kar je v povprečju približno 700 evrov na malega proizvajalca piva na leto. »Odločitev, ali se bo sprememba trošarine odrazila v končni ceni piva in prenesla na potrošnika pa je prepuščena proizvajalcem in trgovcem alkoholnih pijač,« še dodajajo na ministrstvu.

Pivovar Sluga: 'Čas ohlajanja gospodarstva ni pravi za zviševanje trošarin'

S 7-odstotnim povišanjem bo tako treba od 1. junija za 100 litrov piva s petimi volumenskimi odstotki alkohola plačati že skoraj 65 evrov trošarine. Država bo tako, so jezni pivovarji, pobrala že skoraj polovico cene piva iz trgovine. Trošarine so v Nemčiji celo petkrat nižje, prav tako so precej nižje v vseh sosednjih državah. Slovenija ima 70 odstotkov višje trošarine za pivo kot so v Italiji, 140 odstotkov višje kot jih plačujejo na Hrvaškem, razlike z Avstrijo in Madžarsko so še višje. Zato slovensko pivo za mejo stane bistveno manj kot doma. 

Če bi državi res šlo za javno zdravje z omejevanjem pitja alkohola, kot pravijo na finančnem ministrstvu, bi trošarine uvedli na vse alkoholne pijače, vključno z vinom, so kritični pivovarji. Kot je v pogovoru za  Bloomberg Adria TV povedal Andrej Sluga, predsednik Združenja slovenskih pivovarn, ki deluje v okviru Gospodarske zbornice Slovenije in dodaja, da čas ohlajanja gospodarstva ni pravi za zviševanje trošarin.

"Poslovanje predvsem malih pivovarn je v zadnjih dveh letih slabo, donosi so nizki, v bilancah je komaj zaznati pozitivne ničle, to zagotovo ni dobra popotnica za delovna mesta in aktivnost te panoge," je jasen Sluga. Pivo bo zaradi višjih trošarin dražje od tri do pet odstotkov, a ker se morajo najave sprememb cen zgoditi vnaprej, bodo pivovarji na kratki rok podražitve težko prenesli na potrošnike. "Tudi trgovci in horeca sektor znajo to izkoristiti za povišanje marž", opozarja sogovornik.

"Noben drug davek ni v Sloveniji toliko višji kot v sosednjih državah," o trošarinah pravi predsednik Združenja slovenskih pivovarn. Trošarinska politika na pivo tako ne spodbuja ne turizma ne nabave ne potrošnje, opozarja sogovornik. "Slovenci lahko v roku ene ure povsod skočimo čez mejo po nakupe in tuji trgovci to spretno izkoriščajo", ko slovenskega potrošnika vabijo z akcijami na cenejši alkohol, ob tem pa slovenski kupec opravi še za 100 evrov drugih nakupov, kar pomeni odliv  davka na dodano vrednost.

"Ti odlivi so višji, kot si mislite," pravi Sluga, ki ne razume nerazvojno naravnane slovenske trošarinske politike. Vlada sicer zvišanje trošarin utemeljuje s podporo doseganju ciljev na področju javnega zdravja. Pivovarji so se o tem s finančnim ministrstvom pogovarjali več kot leto dni, a vladni "argument pade v vodo takoj, ko vidimo, da ima vino trošarinsko stopnjo nič. Gre za asimetrijo," če pogledamo, koliko vinarji prispevajo k javnemu zdravju, je jasen Sluga glede trhlosti vladnih argumentov.

Pivovarjem časi zadnja leta niso naklonjeni. Po udarcu kovida, ki je skoraj ustavil njihovo prodajo, tudi pretekli dve leti kažeta slabe rezultate. Pri stroških so stisnjeni med dobavitelje in distributerje, surovine so zelo drage, saj za proizvodnjo stekla, pločevink, kartona rabijo veliko vse dražje energije. Na primeru svoje pivovarne Sluga pove, da so prihodki enaki kot leta 2019, imajo pa letos osem do desetkrat manj dobička kot pred šestimi leti. 

Že ob lanskem predlogu davčnih sprememb, ki so zajemale trošarine za alkoholne pijače, vanj ni bilo zajeto povišanje trošarin za vino. Po veljavni davčni zakonodaji je vino namreč obdavčeno z 22-odstotnim davkom na dodano vrednost, trošarina pa je nič. Morebitna uvedba pozitivne trošarine za vino je mogoča s spremembo zakona o trošarinah. Zakaj ministrstvo zvišuje trošarine na pivo in žgane pijače, za vino pa jih ohranja na ničelni stopnji?

Grožnja delovnim mestom

"Trošarine se določajo v evropskih okvirih, pri čemer pri pivu ničelna obdavčitev sploh ni dopustna," je za Bloomberg Adria lani povedala Andreja Cirman z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Trošarine za pivo so po evropski zakonodaji minimalno obdavčene pri 1,87 evra na hektoliter na stopnjo alkohola, žgane pijače pa pri 550 evrih na hektoliter čistega alkohola. Evropska zakonodaja medtem dopušča ničelne trošarine za vino.

Claudio Lavenia/Getty Images Europe

 

Ministrstvo za finance je v preteklosti že proučevalo primernost uvedbe pozitivne trošarine za vino, a se je odločilo, da teh ne bo sprejelo. Pri tem je izhajalo iz zakonodaje EU, ki takšno možnost dopušča, ne določa pa je kot obvezno ureditev.

Večina držav članic, ki so tradicionalne proizvajalke vina, kot so Avstrija, Ciper, Grčija, Italija Portugalska in Španija, ima za vino določeno ničelno stopnjo trošarine. V državah, ki so uvedle trošarino za vino, se ta giblje v razponu od 3,82 evra na hektoliter v Franciji pa vse do 424,84 evra na hektoliter na Irskem. Primerjava med državami članicami EU kaže, da večina trošarin za vino ni uvedla.

"Trošarina, primerljiva s tisto v Franciji, bi prinesla skromen finančni učinek," je bilo stališče ministrstva za finance pred nekaj leti. "Povišanje trošarin bi pomembno vplivalo na višino maloprodajne cene in na znižanje porabe, a tudi na manjšo konkurenčnost slovenskih vinarjev v primerjavi s tujimi."

Ministrstvo je takrat tudi opozorilo, da nekatere tuje študije, ki analizirajo možnost uvedbe ali povišanja trošarine za vino, ugotavljajo, da zmanjšanje porabe oziroma prodaje posledično ogrozita delovna mesta in s tem posredno pomembno vplivata na zmanjšanje prihodkov iz davkov na delo.

Dvig trošarin za neposredno konkurenčni alternativi vinu nam vsem v vinski branži v tem trenutku pomeni ogromno prednost, je lani povedal Adam Valdhuber iz vinske kleti Valdhuber. "Večina vinskih kleti v Sloveniji je v družinski lasti, takšen način dela pa je zelo pomemben za ohranjanje tradicije pridelave vina. Veseli nas, da je bilo tudi to dejstvo upoštevano ob odločitvi, da vino v Sloveniji ostane brez trošarin."

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar