text size
V regiji Adria ne manjka ne dobrih zobozdravnikov ne tujih pacientov, ki so zaradi nižje cene storitev pripravljeni pripotovati sem. Srbija, Severna Makedonija ter Bosna in Hercegovina že leta privabljajo diasporo in tuje stranke – večji posegi so tu precej cenejši kot v Zahodni Evropi.
Hrvaška je šla korak dlje in zobozdravstvene storitve ponudila kot pravi turistični proizvod ter tako postala eden najbolj razvitih trgov dentalnega turizma v regiji, pri čemer privablja predvsem paciente iz Italije, Avstrije in Nemčije. Slovenci, ki se soočajo z omejeno ponudbo doma in dolgimi čakalnimi vrstami v javnem zdravstvu, zobe najraje zdravijo prav na hrvaški obali.
Koliko ljudi dejansko prihaja v regijo Adria izključno zato, da bi si popravili zobe, ostaja vprašanje brez odgovora. Nobena od držav regije Adria ne objavlja uradne statistike, v kateri bi dentalne turiste ločila kot posebno kategorijo. Ne ve se, koliko tujcev prihaja predvsem zaradi zobozdravstvenega posega, koliko porabijo in od kod prihajajo. Podatki o turističnem prometu beležijo tuje goste, zdravstvene ustanove pa število pacientov in posegov, zato slika trga temelji predvsem na podatkih, ki so jih z Bloombergom Adria delile zasebne klinike, in izkušnjah posameznih zobozdravnikov.
Preberi še
Nemške bolnišnice se pripravljajo na vojno, napade z droni in množične žrtve
Nemčija preverja, kako bi njen zdravstveni sistem deloval v primeru vojne. Scenariji predvidevajo tudi do 1.000 ranjenih vojakov na dan, civilne bolnišnice pa bi morale prevzeti velik del bremena.
19.09.2026
Diana Dimnik: "Nikoli ne razmišljam, koliko denarja bo prinesel projekt"
Od zdravnice do investitorke: največji preskok je bil miselni
14.09.2026
Čeprav se ne ve, koliko je dentalnih turistov, je jasno, kaj jih privlači – razmerje med ceno in kakovostjo je eden najmočnejših adutov, zlasti v kombinaciji z morjem na Hrvaškem, Ohridskim jezerom v Severni Makedoniji ali ponudbo kratkih oddihov v mestih v preostalem delu regije. Cene je mogoče zelo preprosto preveriti. Večina ordinacij v regiji, ki poskušajo privabiti tuje paciente, cenike objavlja na svojih spletnih straneh (nemalokrat v več jezikih). Iz njih je razvidno, da so vsadki, krone in večje protetične rekonstrukcije v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Severni Makedoniji in na Hrvaškem pogosto precej cenejši kot v zahodni Evropi. "Večinoma se uporabljajo isti materiali, ki jih proizvajajo v Švici in Nemčiji, tako da so razlog za razliko v cenah storitev plače na lokalnih trgih regije Adria," pravi Nikola Kalentić iz Euro Dental Union, podjetja, ki se ukvarja s proizvodnjo umetnih zob in protez, ki jih izvaža po vsej regiji.
Hrvaška
Hrvaška je iz dentalnega turizma naredila nekaj, česar večini držav v regiji še ni uspelo – pravi turistični proizvod. Če lahko rečemo, da obstaja središče hrvaškega dentalnega trga, je to Kvarner, predvsem Reka in njena okolica, ob močni konkurenci Istre. Reka morda nima turistične privlačnosti Dubrovnika ali Splita, vendar je njena prednost geografski položaj. Gre za veliko mesto na severnem Jadranu, blizu slovenske in italijanske meje, ki je z avtocestami povezano z Ljubljano, Trstom in Zagrebom. Za pacienta iz Slovenije ali severne Italije odhod k zobozdravniku v Reki pogosto pomeni nekaj ur vožnje z avtomobilom. Morje je tako rekoč na dosegu roke. Opatija z avstro-ogrskimi vilami, hoteli in dolgo obalno promenado je oddaljena le približno 20 minut vožnje. Krk in drugi kvarnerski otoki so zlahka dostopni, medtem ko se je v sami Reki v zadnjih letih razvila vse resnejša gastronomska in kulturna ponudba.
Depositphotos
Kako velik je trg, kaže primer Adria Dental Groupa, ki je imel leta 2025 več kot 60 tisoč pacientov, od katerih jih je bilo približno 40 odstotkov iz tujine. Največ jih je prihajalo iz Italije, nato iz Avstrije, Nemčije, Švice in Velike Britanije.
Cena ostaja pomemben del računice, zlasti ko gre za vsadke in večje protetične posege. V ordinacijah na območju Reke je mogoče standardni vsadek trenutno najti za približno 570 do 690 evrov. Cirkonijeva krona stane okvirno od 340 do 360 evrov. Zdravljenje "all-on-4", ki vključuje fiksno nadomestitev vseh zob v eni čeljusti s štirimi vsadki, stane približno šest tisoč evrov na čeljust. Cena se lahko razlikuje glede na vrsto vsadka in način dela.
Slovenci, ki se soočajo z omejeno ponudbo doma in dolgimi čakalnimi vrstami v javnem zdravstvu, zobe najraje zdravijo prav na hrvaški obali.
Dentalni turizem na Hrvaškem se razvija že desetletja, po nove zobe pa najpogosteje prihajajo iz sosednje Italije in Slovenije. Obstajajo specializirani posredniki, ki pacienta povežejo s kliniko, organizirajo termin, nastanitev in prevoz, nekatere agencije pa zdravstveni turizem ponujajo kot poseben proizvod. CroUs Travel Agency oglašuje celotno organizacijo dentalnega potovanja, od komunikacije s kliniko do hotela in zasebnega prevoza. Vendar se zdi, da zobozdravstvene klinike agencije počasi izrivajo iz tega posla, da bi prišle do čim večjih dobičkov. Številne hrvaške klinike ne čakajo, da jim agencija pripelje pacienta, temveč same rezervirajo nastanitev in organizirajo prevoz z letališča. Za izlete in razvedrilo pa še naprej skrbijo turistične agencije.
Slovenci radi hodijo na Hrvaško po nove zobe
Zlasti zanimiv del hrvaškega dentalnega turizma so pacienti iz Slovenije. Za prebivalce Ljubljane, Postojne ali Kopra je lahko ordinacija v Reki ali Istri bližje kot katera od specialističnih ustanov v drugem delu Slovenije. Jezik večinoma ni ovira, obe državi pa sta v Evropski uniji, zato tudi ni zadrževanja na meji. Vendar obstaja še en razlog, zakaj Slovenci po nove zobe hodijo na Hrvaško, zlasti tisti, ki potrebujejo protetiko. V Sloveniji so v javnem zdravstvu dolge čakalne vrste. Po podatkih slovenskega Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) iz aprila 2026 na prvi ortodontski pregled v Sloveniji v povprečju čakajo več kot pet let. Zaradi nekoliko nižjih cen v zasebnem zdravstvu pa tudi večje ponudbe Slovenci radi odhajajo na Hrvaško. "Slovensko zobozdravstvo je vrhunsko, a težava je, da se pacienti pogosto srečujejo z dolgimi čakalnimi vrstami," pravi Tomaž Glažar, zobozdravnik iz Reke, ki s slovenskimi pacienti dela že več kot 15 let.
Hrvaška zobozdravstvene turiste iz EU med drugim uspešno privablja zato, ker v nekaterih primerih države povrnejo del stroškov, nastalih v drugi državi članici EU. V letu 2025 je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije prejel več kot štiri tisoč zahtev za povračilo stroškov različnih zdravstvenih storitev v tujini, med najpogostejšimi področji pa sta bili prav zobna protetika in popravila zob.
Obstajajo specializirani posredniki, ki pacienta povežejo s kliniko, organizirajo termin, nastanitev in prevoz, nekatere agencije pa zdravstveni turizem ponujajo kot poseben proizvod.
Takšne razmere pa povzročajo nezadovoljstvo pri nekaterih slovenskih zobozdravnikih. Sabina Markoli, doktorica dentalne medicine in podpredsednica združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije, je julija 2025 kritizirala položaj, v katerem lahko pacient dobi povračilo stroškov za zasebnega zobozdravnika na Hrvaškem, medtem ko ta možnost ni na voljo pri vsakem zasebnem izvajalcu storitev doma. Po njeni oceni Slovenija pacienta usmerja na zdravljenje čez mejo, namesto da bi okrepila domačo zdravstveno mrežo.
Slovenci meje ne prečkajo samo zato, ker je Hrvaška cenejša – zobobol je pač lažje prenašati ob morju. Pacient iz Ljubljane se lahko zjutraj od doma odpravi z avtomobilom, v nekaj več kot dveh urah prispe na Kvarner, opravi pregled ali poseg in ostane noč ali dve na Reki, v Opatiji ali drugje na obali. Če zdravljenje traja dlje, se lahko med dvema obiskoma ordinacije odpravi do morja, na kosilo v Volosko ali kratek sprehod po Opatiji. Podobno je v Istri – Pula, Rovinj in Poreč že imajo razvito turistično infrastrukturo, veliko število apartmajev in hotelov ter dobro povezanost s Slovenijo in severno Italijo.
Depositphotos
Srbija
Srbija ima konkurenčne cene, vendar še nima tako razvitega trga kot Hrvaška. Dentalni turizem je najbolj razvit v Beogradu, medtem ko Niš na jugu Srbije ponudbo postopoma gradi zaradi še nižjih cen.
"Največ pacientov iz tujine je še vedno srbskih državljanov, ki živijo v tujini," pravi beograjski zobozdravnik Momir Božović. Po njegovi oceni so lahko posamezni zobozdravstveni posegi v Srbiji tudi do 80 odstotkov cenejši kot v Zahodni Evropi in ZDA. Razliko pojasnjuje predvsem z nižjimi stroški in življenjskim standardom, in ne z uporabljenimi materiali.
Vendar komercialne platforme, ki povezujejo tuje paciente in ordinacije, navajajo nekoliko bolj konservativne ocene razlik v cenah. Booking Dentist na podlagi začetnih cen partnerskih klinik v Beogradu, Nišu, Novem Sadu in Kragujevcu navaja vsadek v vrednosti približno sedemsto evrov, cirkonijevo krono za dvesto evrov in All-on-4 za približno pet tisoč evrov, ob potencialnem prihranku od približno 60 do skoraj 80 odstotkov v primerjavi s cenami storitev v zahodni Evropi. Global Medical Booking, ki primerja cene osmih beograjskih klinik, navaja, da standardni vsadek stane od tristo do 650 evrov, tipična cena pa je približno 345 evrov; vsadek Straumann v povprečju stane okoli 675 evrov, cirkonijeva krona okoli 250 evrov, medtem ko se cena proteze giblje od približno 3.090 do devet tisoč evrov.
Kljub temu pa še zdaleč vse zobozdravstvene klinike v Beogradu ne poskušajo privabiti pacientov iz tujine. "Bila so obdobja, ko je bil dentalni turizem zelo priljubljen in smo ga ponujali tudi mi, vendar nikoli ni bil naš glavni fokus," pravi beograjska zobozdravnica Nataša Martinković. "Tuji pacienti pogosto želijo vse končati v sedmih dneh, kar ni vedno mogoče, zato smo osredotočeni predvsem na domače paciente." Kot dodaja, imajo v zadnjih letih veliko ruskih pacientov, ki živijo v Beogradu.
Ponudba organizacije potovanja je prav tako del sestavljanke – nekatere ordinacije ponujajo lastno nastanitev, druge jo zagotavljajo v partnerstvu s hoteli. Beograjski ProDentis na primer navaja, da za tuje paciente organizira prevoz z letališča Nikola Tesla in ima na voljo tri apartmaje za njihovo nastanitev. Dentalux ponuja prevoz z letališča in ugodnejšo ceno nastanitve v Hiltonu, Dental Cross pa oglašuje brezplačen prevoz do nastanitve in celo srbsko kartico SIM za goste iz tujine.
Natančnih podatkov o tem, koliko ljudi letno prihaja v državo predvsem zato, da bi si popravili zobe, ni. Republiški zavod za statistiko Srbije sicer beleži turistične prihode, vendar iz teh podatkov ni mogoče razbrati namena potovanja, zato se obseg dentalnega turizma večinoma ocenjuje na podlagi podatkov in izkušenj zasebnih ordinacij. V prvih sedmih mesecih leta 2026 je Beograd zabeležil 858.344 turističnih prihodov, od tega 741.638 tujih, kar je 4,6 odstotka več tujih gostov kot v enakem obdobju prejšnjega leta. Prejšnje ocene so govorile o približno deset tisoč tujcih na leto, ki v Srbijo prihajajo zaradi različnih zdravstvenih zdravljenj, pri čemer je bilo zobozdravstvo med najbolj iskanimi področji. Beograd ima še eno prednost – priliv tujcev, ki ni povezan z medicino. Povezanost beograjskega letališča z drugimi destinacijami, hotelska ponudba in dejstvo, da tuji gostje v Beograd že prihajajo kot turisti, zobozdravstvenim klinikam olajšujejo prodajo zobozdravstvenega posega, ki ga je mogoče povezati z nekajdnevnim dopustom.
Depositphotos
V Nišu, regionalnem središču juga Srbije, so zobozdravstvene storitve še ugodnejše. Nov nasmeh lahko stane od tri tisoč do 4.500 evrov, v mesto pa zaradi zobozdravnikov prihajajo pacienti iz Nemčije, Avstrije, Švice in ZDA. "Prihajajo tujci, ki jih privlači razmerje med ceno in kakovostjo, pa tudi srbska diaspora, ki obisk zobozdravnika vključi v letni dopust," pravi niški zobozdravnik Branko Stanković. Rutinsko puljenje zoba v Nišu stane okoli 20 evrov, plomba okoli 30, kovinsko-keramična krona okoli 110, cirkonijeva 210, vsadek pa približno od 390 do 600 evrov. Niš privablja celo paciente iz Beograda – po podatkih, ki jih je zbral Bloomberg Adria, so posamezne zobozdravstvene storitve na jugu od 30 do 50 odstotkov cenejše kot v prestolnici.
Tudi v Nišu ordinacije večinoma same iščejo paciente in urejajo njihov obisk. Dental Studio Lalić na primer organizira nastanitev in prevoze, čeprav nima svojih apartmajev, medtem ko ima Hollywood Smile tudi lastno nastanitev. K razvoju ponudbe v Nišu pripomore naraščajoče število tujih turistov – v prvih sedmih mesecih tega leta je Niš zabeležil 89.422 turističnih prihodov, od tega 50.352 tujih oziroma 7,8 odstotka več tujih gostov kot leto prej. Ukinitev linij Ryanaira iz Niša od oktobra spreminja del računice za klinike, ki so se zanašale na poceni neposredne lete. "K nam prihajajo pacienti, ki jim je vsak dinar pomemben," pravi Stanković in opozarja, da bo veliko odvisno od cen vozovnic, ki jih bo ponudil Air Serbia, srbski nacionalni letalski prevoznik, ki prevzema linije, na katerih je iz Niša doslej letel Ryanair.
Bosna in Hercegovina
V Bosni in Hercegovini med pacienti iz tujine še vedno prevladuje diaspora, ki državo že pozna, govori ta jezik in obisk družine pogosto združuje z zdravljenjem. Vendar si klinike v Sarajevu in Banjiluki v zadnjih letih prizadevajo privabiti tudi tujce, zato vlagajo v oglaševanje storitev v Nemčiji, Avstriji, Švici, Skandinaviji, Italiji in Veliki Britaniji. "V Sarajevu so cene precej nižje kot v EU," pravi sarajevska zobozdravnica Amela Kadrić. "Pogosto se govori o prihranku od 50 do 70 odstotkov v primerjavi z Zahodno Evropo, vendar to ne velja za vsak poseg in vsako kliniko," dodaja.
Sarajevske klinike cenike objavljajo na svojih spletnih straneh, nekatere pa gredo še korak dlje – v ceniku ponujajo primerjavo med cenami v BiH in povprečno ceno v EU. Sarajevska klinika MySmile na primer ponuja vsadek za približno 550 evrov, medtem ko kot primerjalno ceno v EU navaja 1.800 evrov, pri čemer trdi, da lahko pacienti iz Nemčije, Avstrije in Švice prihranijo od 60do 70 odstotkov. Ordinacija Sanaris v prospektu za leto 2026 ocenjuje, da je cena vsadka v BiH od 410 do 820 evrov, vsadka s suprastrukturo in krono pa od 610 do 1.270 evri. All-on-4, sistem za nadomestitev vseh zob v eni čeljusti s štirimi zobnimi vsadki, stane od 3.500 do 6.100 evrov.
V Banjaluki, drugem največjem središču dentalnega turizma v Bosni in Hercegovini, obstaja specializirana platforma, ki povezuje turizem in storitve dentalne medicine, ustvarili pa so jo zobozdravniki sami. Banjaluški Dental Tourist paciente povezuje s partnerskimi ordinacijami, hkrati pa jim zagotavlja prevoz, pomaga pri rezervaciji hotelov ter organizira turistične in kulturne aktivnosti. Nekatere ordinacije to še vedno počnejo same – banjaluški A-Dent na primer navaja, da so med njegovimi pacienti iz tujine ljudje iz Slovenije, Nemčije, Avstrije in Italije, ter jim ponuja brezplačno nastanitev v apartmajih v isti stavbi, v kateri je zobozdravstveni center.
Depositphotos
Severna Makedonija
Severna Makedonija ima majhno, vendar konkretno ponudbo dentalnega turizma, zlasti v Skopju in Ohridu. Čeprav ne moremo govoriti o trgu, ki bi se po velikosti lahko kosal s srbskim ali hrvaškim, podatki, objavljeni v strokovni reviji Medicus, kažejo, da je zobozdravstvo vodilna veja zdravstvenega turizma v Severni Makedoniji. Skoraj 70 odstotkov makedonskih zdravnikov pravi, da tujci zajemajo do 20 odstotkov njihovih pacientov, pri zobozdravnikih pa je tujih pacientov od 21 do 40 odstotkov. Tujci so večina strank le pri majhnem številu zobozdravstvenih ordinacij, medtem ko 54 odstotkov zobozdravnikov ocenjuje, da tujci ustvarijo približno 20 odstotkov skupnih prihodkov njihove ordinacije.
Glavna destinacija dentalnih turistov je Ohrid, očarljivo mestece na obali istoimenskega jezera, približno tri ure vožnje iz Skopja. To ni presenetljivo, saj je Ohrid hkrati najbolj obiskana turistična destinacija Severne Makedonije, kamor obiskovalci prihajajo, da bi se kopali in uživali v starem delu mesta, ki je na Unescovem seznamu svetovne dediščine. Zobozdravstvene klinike v Ohridu so našle način, kako postati del turistične ponudbe tega mesta, zato ponujajo posege v kombinaciji z nekajdnevnim oddihom. "Vse več pacientov prihaja iz Italije in drugih evropskih držav, zlasti zaradi implantologije," pravi Nebojša Batkoski, ki vodi dentalni center Dr. Batkoski v tem mestu. Po njegovih besedah tuji pacienti najpogosteje iščejo popolne rekonstrukcije čeljusti ter cirkonijeve krone in luske. Klinika posvet začne prek spleta, še preden pacient sploh pride v državo, kar omogoča načrtovanje bivanja. Ohridska klinika je marca letos prav tako objavila, da pričakuje organizirane skupine pacientov iz Italije in da njihovo število raste, vendar uradnih podatkov o številu dentalnih turistov ni.
V Skopju ostaja glavna vaba cena. Po letošnjih cenikih, ki jih je analiziral Bloomberg Adria, vsadek stane 600 evrov, kovinsko-keramična krona 150, cirkonijeva 250, profesionalno beljenje zob pa 250 evrov. Nekatere klinike ob zdravljenju ponujajo tudi brezplačen prevoz z letališča, organizacijo potovanja in pomoč pri rezervaciji nastanitve. Pacienti večinoma prihajajo iz Italije, Nemčije, Velike Britanije, Grčije in Irske, kažejo podatki ordinacije Dental Tourism Macedonia. Čeprav Severna Makedonija ni veliko regionalno središče dentalnega turizma, obstajajo ordinacije, ki ciljno privabljajo tujce, predvsem iz Zahodne Evrope.